Zgodba iz Titanika (1997) je povedna: Ko se je potapljala ladja, polna milijonarjev, pomembnežev in ostalih primerkov družbene smetane, so na reševalne čolniče spuščali – ženske in otroke.
Mogoče celo ni boljšega primera pokroviteljskega seksizma v vsej človeški zgodovini. Iz legendarne ladje so spodili nadležno mularijo in javkajoče ženske, medtem ko so magnati strumno potonili na dno in naravnost v mitologijo 20. stoletja. Tako kot v vsaki vojni je bila tudi tu smrt bolj herojska od bednega preživetja. In seveda ne bomo pustili mučeniške titule nevrednim – pravi dedec je skočil v ledeno vodo in umrl v par sekundah, namesto da bi se stiskal na nekem čolniču, kjer bi moral več ur veslati. Ugh. Preberi več OTROKOM IN ŽENAM→
Sem želel pisati o nečem drugem, a se mi je po Rosomahovi objavi izpred tedna dni zazdelo smiselno današnjo priložnost izkoristiti za soroden sklep. O resnicah. Kaj pa je konec koncev slovnica drugo kot pravila? In kaj so pravila drugega kot nekaj, kar je prav? In koliko je to daleč od resnice? Ko je Wittgenstein zapisal, da so meje mojega jezika, meje mojega sveta, se ni zafrkaval. Jezik in svet delujeta z groteskno mero podobnosti. Preberi več PRVA LAŽ. ZA NAZAJ→
Oba (!) moja starša sta bila škrta do daske. Prepričan sem, da je bil to razlog, zakaj sta se sploh poročila. Nista bila zaljubljena. Bila sta pragmatična: »Hej, veliko lahko prišparava, če enostavno ostaneva skupaj še nekaj časa.« Preberi več FINANČNI TOK→
Videoigre so med nami že dovolj dolgo, da so se med njihovimi uporabniki izoblikovale različne generacije. Kdor koli je igral igre v 80-ih ali 90-ih, bo kakopak zaprepaden nad spremembami, ki jih vidi 20 let kasneje. Kulturni šok gre seveda tudi v drugo smer; le malo sodobnim igralcem so jasni principi in protokoli, po katerih so se igrale in delale igre prejšnjih generacij. Preberi več ZA KAJ SE BORIMO, DRUGIČ→
