VELIKI ZMAGOVITI FAŠISTIČNI MANIFEST

Aliju so se pomračile oči, ko smo ga povprašali po tisti noči.

»Ni mi bilo lahko,« je dejal po premolku. »Ljudje, pred katerimi sem se znašel takrat, so bodisi tvoji najboljši prijatelji ali pa najhujši sovražniki – vmesne poti ni. Ena napačna beseda, pa bi bil sovražnik. In potem … « skomigne.

Kakšen je bil občutek, ko so ga porinili na oder? Ko je nagovoril bakle in goreče križe in besneče oči?

»Moja edina misel je bila, da ne smem reči ničesar, s čimer se sam ne bi strinjal. Opazili bi, da mi ne gre z jezika. Hkrati pa sem moral seveda povedati vse tisto, kar hočejo slišati.«

Naloga, ki se je izkazala za lažjo, kot bi običajen človek pomislil. Posnetek njegovega nagovora je v trenutku obkrožil internet. Ali stopi za mikrofon pred bele kape in zakurjene ognje, vidno živčen, vendar obvladan. Glas se mu le malo trese, ko začne:

»Naj vas vprašam takoj na začetku, prijatelji:

Kaj je pomembnejše od domovine? Kaj je pomembnejše od naše države in ljudi, ki v njej živimo?«

Premolk. Mogoče so si prisotni to razlagali kot retorično pavzo, a za njegovimi begajočimi očmi se sluti paniko, ko išče prave besede:

»Pred nami so izzivi, ki si jih ne moremo zamisliti, prijatelji,« nato nadaljuje; in kot da bi ga trenutek ironije sprostil, se iz njega usuje:

»Porekli vam bodo, da se je marsikaj spremenilo, da so naše ideologije zastarele in da moramo stopiti v 21. stoletje. Da ne odgovarjamo na odzive svojega časa. Mi pa menimo, da so oni tisti, ki so ostali brez besed. 30 let smo drseli v utopijo, ki so nam jo obljubljali. 70 let smo jih ubogali, ne da bi vzeli stvari v svoje roke. In sedaj lahko končno, brez dvoma, zatrdimo, da so oni tisti, ki nimajo odgovorov. Ne vedo, kako nas izkopati iz luknje. Njihov edini nasvet je, da kopljemo naprej, da je to edina pot do svetlobe!«

Pridušen smeh in kimanje med množico.

»Dovolj! Ne bomo več kopali! Edina svetloba je za našimi hrbti. Povzpeli se bomo nazaj tja, kamor spadamo – na površje.«

Prva roka se dvigne v fašistični pozdrav. Ali ji pokima.

»Kultura življenja. Pošteno delo in pošteno plačilo! Svoboščine! To niso več stvari, ki bi nam bile podarjene. Boriti se moramo zanje, dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom!« leti iz Alija, »Smo za življenje naše domovine pripravljeni žrtvovati svojega? Smo pripravljeni delati za pošteno plačilo tako, da se plačilu odrečemo? Si želimo svojih svoboščin dovolj, da se svoboščin osvobodimo?«

Še več rok se dvigne. Strinjanje je sedaj že slišno. Ali, na krilih množice, zarohni:

»Tekma med ljudstvi še nikoli ni bila tako ostra. Kdor se ne bo postavil za svojo domovino, jo bo izgubil – izginila bo iz zgodovine, skupaj s sebičneži vred. Zato vas vprašam: Ste se pripravljeni boriti za svojo domovino, ste pripravljeni za prihodnost zastaviti svoje življenje?«

Množica je vzhičena: »Ja,« vpijejo desetine, »ja!«

»Svoboda! Edinstvo! Bratstvo!« zavpije čeznje Ali, »Hoteli so nam jih odvzeti. Svobodo, da zborujemo! Edinstvo, da nastopamo kot ena stranka za eno državo! Bratstvo, da ljubimo ljudi v svoji državi kot svoje brate!«

Topotanje nog, plapolanje stegnjenih rok, spontani kriki, ki se zlivajo v simfonijo strinjanja. Ali jih komaj še prevpije, njegov glas obstane na robu kričavega:

»Ne bomo se dali. Ne smemo se dati. Ne moremo se dati, prijatelji. Prihaja naš čas!«

Sedaj si tudi Ali dovoli dvigniti roko in se potolči po prsih. Uspelo mu je! Z olajšanjem se pobere z odra in pobegne zborujočim. Posnetek se tedaj zaključi s plapolajočimi zastavami.

Vprašam ga, kakšni občutki ga prevevajo ob posnetku. Skomigne. »Veste,« reče naposled, »vsak kovanec ima dve plati. Katero stran gledam, zavisi od počutja. Včasih se mi zdi, da sem si s svojim govorom rešil življenje pred podvijanim krdelom fašistov, in sem nase zelo ponosen. Spet drugič se mi zdi, da sem avtor fašističnega manifesta, pa me je malo sram.«

Za zmagoslavje fašistične stranke na zadnjih volitvah si ne želi pripisati zaslug, mi reče, ko mu stisnem roko v slovo.

Drisky Bare-ass-ovsky

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.