O detajlih

Zdi se mi, da v filmskih, literarnih in drugih kritikah vse pogosteje naletavam na brezplodno in nesmiselno vrsto debat, ki se kar ne morejo nehati vrteti okoli svoje lastne osi. Videoigre in Disneyjevi filmi so naenkrat postali polje divje tekme, kako dostaviti kar najbolj opolnomočeno in neodvisno protagonistko; na vsakih nekaj let se pojavi z oskarjem nagrajen film, kjer homoseksualec dobi (zdaj pa zares!) najbolj fer obravnavo doslej. Vsak roman s prizoriščem v Afriki bo fasal kritike, ki se bodo brale kot uvod v (post)kolonialne študije.

 

Temu seveda sledi takojšen protiudarec iz strani družbenih omrežij: kulturnomarksistični / gejevski / manjšinski lobi nas spet posiljuje s propagando, pere možgane našim otrokom in jih spreminja iz strumnih mož v pedre, mevže in hipije. Fronta je pripravljena za spopad, ki steče po klasičnih kulturnobojnih vzorcih. Na eni strani horda nacijev, ki vztrajno zanikajo, da so naciji; na drugi tenkočutneži, ki vztrajajo, da bi za delujočo demokracijo itak moral vsakdo misliti ravno tako tenkočutno kot oni.

 

Zdi se mi skoraj neverjetno, kako oboji gradijo svoj argument na tako majavem in krušljivem temelju: ideja, da smo konzumenti kulture nekakšne čudne spužve, ki brez vsakega odpora vsrkavamo, kar poberemo iz okolice. Ergo, superemancipirana superjunakinja bo navdihnila občinstvo, tako da bodo gledalke iz kinodvorane odšle opolnomočene in opogumljene, gledalci pa z obnovljenim spoštovanjem do žensk in odporom do spolnih nadlegovanj. Oziroma, če gre verjeti drugi strani: babnice bodo poslej še manj v kuhinji kot sedaj, tipi pa si bodo nadevali kikle, namesto da bi branili državo. Ali nekaj v tem smislu. Whatever.

Rezultat iskanja slik za emancipated woman

Zdi se mi skoraj nepojemljivo in podcenjujoče, da moramo takšne stvari pojasnjevati. Tenkočutneži, neredko sicer usposobljeni na humanističnih smereh, bi recimo lahko vzeli v roke Aristotela; nacijem bi zadostovali Goebbelsovi dnevniki. Oba razumeta, da kulturni konzument ni teslo, ki še tako avtentičnega teatra ne bi mogel ločiti od svojega življenja. Čeravno se nacističnemu ministru za propagando često pripisuje izjava, da tisočkrat izrečena laž postane resnica, nam skozi svoje pisanje razkriva prav obratno prepričanje. Propaganda je po njegovem prepričanju podobna hipnozi; če sprejemnik ni pripravljen nanjo, jo bo kratkomalo zavrnil. Tisočkrat ponovljeni laži se bo desettisočkrat fanatično postavil po robu, če bo treba. Agitacija je koristna samo takrat, kadar se prejemnik že tako ali tako strinja s sporočilom, ali pa je glede njega popolnoma neveden.

 

Zabava me, da je že sam kulturni boj med omenjenimi najboljši dokaz, da je ves preplah zaman; kljub neskončnemu prerekanju, vreščanju in kletvicam se fronta med naciji in tenkočutneži ni premaknila niti za milimeter. Še huje, še naprej ostajajo sveto prepričani, da gre svet v franže in da so oni, in edinole oni, tisti mesijanci, ki svet držijo na robu prepada. Bodisi se bomo pod vodstvom mračnjakov vrnili v temačni srednji vek in zažgali čarovnice, ali pa nas bodo inženirji človeških duš prepeljali v nič manj sprevrženi krasni novi svet.

 

Spomnimo se tega naslednjič, ko bo govora o sprevrženih pravljicah, ne-dovolj-košer reprezentacijah kakšnih manjšin ali celo rasizmu. Ozrite se malo po kinodvorani, dokler ne boste uzrli najbližje horde najstnikov, ki se baše s kokicami in objestno komentira vsak nepomemben detajl filma. In se vprašajte, koliko je v resnici važno, da na ekranu stoji neodvisna ženska in nekdo s temnejšim odtenkom kože.

NEZADOVOLJSTVO NEZADOVOLJSTVA

Nekega dne se bo v današnji dobi s časovnim strojem ustavil zgodovinar iz prihodnosti. Imel bo nalogo čim bolje raziskati duha časa in medosebne odnose v začetku 21. stoletja – predvsem zato, ker bo arheologom in arhivarjem njegove ere na voljo preveč balasta in fake news, da bi si lahko ustvaril natančno sliko življenja našega tukaj in zdaj. Preden se bo ustavil na 15. oktobra 2018, bo zavil še na različne konce in datume v stoletju pred našim, da bi lahko čim bolje primerjal obdobja med seboj. Ena od interpretacij, s katero bi lahko zaključil svoj potep, bi bila lahko, da je bil naš danes najlepši čas v preteklosti.
Preberi več NEZADOVOLJSTVO NEZADOVOLJSTVA

ŽOKEN ŠTIRI

Nič ni narobe, če je človek skeptičen; a večino štorij na to temo je svarilnih.

Spomnim se ene od epizod Dexterjevega laboratorija (1996), kjer mali genij že takoj na začetku razloži svoji zabiti sestri, da je božič utopija; božiček in njegovi jeleni so v resnici le njuni preoblečeni starši, voz z darili pa preurejen družinski avtomobil, pravi. Da bi dokazal svoje trditve, tisti večer počaka božička/očeta v zasedi, ki se konča predvidljivo katastrofalno – z zažganim božičnim drevescem, razstreljenimi darili, uničeno hišo in šokantnim razkritjem, da sta božiček in Dexterjev oče dve različni osebi. Preberi več ŽOKEN ŠTIRI

MAJSTER

Majster, či vprašaš mene, so šle babe v kurac. Leh bi šle najga, sm jim ponuju, pa ne, niso šle, niso šle niti na kergadrugiga, ne grejo več, babe se fukajo, sam po pravic povedan, da na vem s kirim, na vem kk, ne vem keda, še mej pa zaka. A veš, pičko sm držu … za pičko, pa ne tk ko Trump, mislim, lep sm jo primu, tk da bi ji pasal, sej js mam svije rad, resno, ne, ne se rêžat, resno mislim, ni to pir zdej, ttletapeti al ker je, ni to, men te svije, resnobno in resnično, majster, pašejo. Pa to na dušo, pizda, men je húdo, či gre. Kurba … či … mislim, ni to hejc, no. A dej … jebite se vsi skup, pizdavammatrna. Čuješ? Marš v pizdomater! Preberi več MAJSTER

KAJ JE SNOBOM VŠEČ

Sedaj pa premislimo, kako težko je celo najodličnejšim ljudem ubežati snobovstvu. Prikladno je, da bralec sklene – z vso občutljivostjo, ki pritiče trditvi, da so vsi kralji, princi in gospoda snobi – z besedami: »Vi sami priznavate, da ste snob. Med opisovanjem snobov se naslanjate na lastno izprijenost, gnano izključno z narcisoidni predsodki in strašljivo naravo, ki jo preslikavate v druge.« Tovrstne izbruhe slabih živcev bom pripisal bralčevi nesreči, da se je rodil v napačno državo in ga s tem ne bom grajal zanjo. Nemogoče je namreč biti sleherni Britanec in hkrati ne biti snob – vsaj do neke mere. Če lahko človeka prepričam v to, sem dosegel zares veliko. In če sem lahko pokazal na bolezen, se nadejam, da me bo enakovredno znanstveno raziskovanje pripeljalo še do zdravila. Preberi več KAJ JE SNOBOM VŠEČ

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri