KNJIŽNICA MODERNE ZAMORSKE POEZIJE

Tako je, dame in gospodje!

Oglašamo se vam in vašim bližnjim,

to je gospod X pa do Z, Xzibit,

tako je, odbijajoč, gremo!

 

To je prvi dan preostanka mojga živôta,

X stoji za majkom lajk Walter Cronkite,

viusi držte luči, jas skrbim, da so rajms divota;

zgubite pogled in vero pa od mene sam gudnajt.

To ni za mušice, ni masa, ki ste jo vajeni, za piškot,

to je teflon, skozi mene ne gre noben šut,

koga boš ti šutnu? (Koga?) Še na najboljši dan ne, tud

če rolaš Divji Zahod ne, predaj se, gospod. Preberi več KNJIŽNICA MODERNE ZAMORSKE POEZIJE

MARIJA TEREZIJA SODOBNEGA SVETA

Izpisala sem se še iz ene FB skupine. Ker ne razumem, da ljudje ne želijo nasvetov, čeprav zanje včasih tudi prosijo. Večina želi prebrati oziroma slišati točno določeno že ustvarjeno mnenje in z objavami verjetno le iščejo pozornost. Najverjetneje jo iščemo tudi tisti, ki se zapletamo v debate brez konca in kraja, kar vodi k edinemu logičnemu zaključku: Vsi smo zatravmirani in bi morali rezervirati termin pri psihoterapevtu. Preberi več MARIJA TEREZIJA SODOBNEGA SVETA

PONUDBA IN PUŠČAVA

Vem, zakaj ste tu. Je dejal v trenutku, ko je stopil mednje.

S kotičkom očesa je videla, da se je fant poleg nje naježil po roki.

Tu ste, ker ste spoznali, da se svet ne vrti okoli vas. Lahko kričite, besnite, jočete ali se v tišini utopite – ničesar okoli sebe ne morete spremeniti. Njegova postava je bila povsem običajna, a vsakič ko je spregovoril, je zrasel za pol metra.

Govorijo vam, da živite v miru in blaginji. V resnici živite v puščavi. Daleč proč od stroja, ki mu pravijo civilizacija – ali njegovih upravljavcev. Marina je prekrižala roke in se udobno namestila. V tej zadušljivi kleti je bila edina sproščena – vsi ostali so v Preroka zrli, kot bi se iz njegovih ust vsipala nebeška mana. Preberi več PONUDBA IN PUŠČAVA

TIPIČNI LJUBLJANČAN

Sicer pa ni imelo pomena, kar je pravil. S štrikom okoli vratu, si je razlagal, da ne rabi tolažbe. Da ima dovolj, da ni na njem nič posebnega, da si želi le malo tišine. Če bi ga posneli, bi bil vsaj v nadaljevanki, dnevniku, nekaj. Če bi ga posneli, bi iz zapora spisal še avtobiografijo. Tako pa nič od njega. Sam je slonel ob budilki, sam ob obešalniku iz Ikee, sam je gledal zvita balkonska vrata in si zamišljal, kako bo lastniku stanovanja vendarle razložil, da jih je zjebalo bolj vreme kot on sam. Preberi več TIPIČNI LJUBLJANČAN

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri