5 STVARI, KI VAS V BERLINU LAHKO PRESENETIJO (ALI PA TUDI NE)

Preden se lotite naslednjega sestavka, si bo potrebno vzeti čas za objavo, iz katere tale pravzaprav izhaja in skuša nanjo odgovoriti, jo razširiti, zanikati in mestoma potrditi.

  1. Večje ko je mesto, težje se v njem izgubiš

V Berlinu se pravzaprav res ne moreš izgubiti, če se osredotočimo zgolj na to, kako lahko in hitro se je mogoče nekam prestaviti. Mesto je z javnim prevozom prepredeno in povezano tako dobro, da nisi nikoli več kot par korakov od vlaka, avtobusa ali trama. Uber je baje prepovedan, taksiji pa so dragi in resnici na ljubo, nepotrebni. Naj dodam, da sem prej živel v Dublinu, čigar zloglasni poden javnega prometa je kriv za marsikaterega od mojih siv las. Izgubljati se v urbanih džunglah je – ob boku opazovanju nič hudega slutečih mimoidočih skozi okna kafičev – ena izmed res romantičnih draži, ki jim zelo rad podležem. Ko sem na dopustniškem času, ki dovoljuje veliko več in-the-momentov, kot pa se jih sploh zavedam. Ko pa imaš enkrat službo, kamor moraš priti točno (tako v smislu časa kot zemljepisne širine in dolžine) ter želiš po njenem koncu čim hitreje spizditi čim dlje v katero koli smer, na drugo stran ogromnega mesta, pa je berlinski sistem pravi balzam za dušo. Izgubljanje ti večino delovnih dni ne pade niti na kraj pameti. Sicer pa, ali nimamo že vsi Mapsov na telefonih? Preberi več 5 STVARI, KI VAS V BERLINU LAHKO PRESENETIJO (ALI PA TUDI NE)

ENOSTAVNO ENO-STAVNO

Naše kolumnistične prispevke o računovodstvu nadaljujemo z odgovorom na pobudo Rosomaha, ki je pobaral nekako v tem smislu: »Zakaj naš računovodja toliko pizdi čez nas, ker se gremo enostavno knjigovodstvo, vsi njegovi drugi klienti pa dvostavno? Je res takšna razlika in kaj je sploh razlika?« Povsem fair vprašanje. Navsezadnje, zakaj bi bilo za nekoga zateženo opravilo, če pa ime sugerira, da je bolj enostavno? Preberi več ENOSTAVNO ENO-STAVNO

SEK RES

Spomnim se, ko sem bila še zelena češplja in sedela v očetovem naročju, medtem ko je on neutrudno premikal prste po tipkovnici in klal vse demone po spisku legendarnega Dooma (1993) ter si takrat mislila: »Mater, kako bi bilo carsko, če bi tole spremenili v film!« Potem sem si pa leta 2005, kmalu po izidu, film pogledala in si mislila: »Mater, ne bi se mogla bolj zmotiti!« No, morda ne čisto tako pred 14 leti, brez dvoma pa pred nekaj tedni, ko sem si ga zavrtela še enkrat. Samo še eden od številnih franšiznih naslovov, ki je žel uspehe na PC-jih, medtem ko je na velikih platnih pogrnil vsaj enakoliko spektakularno. Preberi več SEK RES

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri