Feniks vstaja iz pepela. Feniks glasbe iz pepela tragedije. Spin-off (jez)decev vsebine bo naslednje leto pod imenom O.M.G. report na mesečni ravni zadovoljeval želje naših bralcev, ki že dalj časa hrepenijo po vsebinah, posvečenih glasbi. Od poročanj s koncertov in festivalov do kratkih ocen novopečenih in klasičnih albumov, kjer bomo lahko brali o ustvarjanju in izvajanju tako malo manj znanih kot povsem neznanih imen. Po masovnih socialnih medijih bodite pozorni na hešteg #202gigs2020. Cilj se je integrirati na 202 koncerta in iz njih izluščiti najboljše, kar ima moderna glasbena scena ponuditi progresivni muziki željnim obiskovalcem/poslušalcem. Prav tako pa obljubljamo shout-out še lokalnim in tujim organizatorjem, ki skrbijo, da nam nikoli ni dolgčas. Nam bo uspelo? Stay awhile (and listen). Preberi več #202GIGS2020
PÜNKTLICH OD MÜNSTRA DO LJUBLJANE
Medkrajevni avtobus od Ljubljane do Zagreba. Naslednji dan medkrajevni avtobus od Zagreba do Dunaja. Naslednji dan mestni avtobus od glavne avtobusne postaje do dunajskega letališča; nato letalo do letališča Münster-Osnabrück; potem mestni avtobus do glavne železniške postaje v Münstru. Do tu ne duha ne sluha o težavah s prevozom. No, z izjemo maila Laudamotion, ki me je še tretjič informiral, da imam možnost spletnega check-ina preden se vkrcam na letalo. Dvakrat sem sporočilo ignoriral, ker sem vedel, da bom na letališču čepel slabe 3 ure in se lahko v tem času pokratkočasim z dejanskim check-inom. Tretjič sporočila nisem spustil na digitalno pokopališče, zakajti imel je važen pripis, ki ga do takrat ni bilo: online check-in je še vedno možen od 48 do 2 uri pred letom – do tu vse po starem – pripis me je informiral o doslej neomenjeni proviziji 50 €, ki jih bom doplačal, če se ne mislim check-inati preko spleta in prinesti stiskano verzijo letalske karte s seboj pred vrata letala. 1. november na Dunaju. Zdaj pa najdi fotokopirnico, ki dela. Naj skrajšam zgodbo s sklepom, da sem moral uporabiti vso svojo ponižnost. Bolele so me mišice na obrazu od metamorfoz v pogled prosečega kužka. Preberi več PÜNKTLICH OD MÜNSTRA DO LJUBLJANE
TEPIH
Pred vrati me je čakal nov tepih in na vratih listek. Nagovorjen sem bil z gospodom. Takrat sem vedel, da tudi v tujini končno delam nekaj prav. Kot mi je sporočila nemška soseda − ki normalno, kot se spodobi za nemško mesto, sploh ni Nemka − sem bil, nevede, edini brez predpražnika. Outsider. Luzer. Izgubljenec. Neprilagojenec. Tako pač ne gre. Je neki sistem. So stvari, ki se spodobijo. Sploh pri Nemcih, sploh pri Nemcih, ki sploh niso Nemci, ti so največji Nemci. V tem najbolj prednjačimo Slovani. Vedno smo jih občudovali, vedno smo se navduševali nad njimi, zdaj pa smo lahko končno to tudi postali. Preberi več TEPIH
TRIJE SEZNAMI
KRATEK SEZNAM FILMČKOV Z DOJENČKI, KI JIH ŠE NISEM VIDEL NA INTERNETU, AMPAK NAJVERJETNEJE OBSTAJAJO IN SI JIH ENKRAT ŽELIM VIDETI
Kompilacija dojenčkov, ki se nažirajo z drekom njihovih hišnih ljubljenčkov.
Kompilacija dojenčkov, ki jih z drekom njihovih hišnih ljubljenčkov hrani novi partner njihove mame. Preberi več TRIJE SEZNAMI
REVŠČINA IN BEDA
Stal sem na glavni železniški postaji v Hammu, mestu v nemški Vestfaliji v velikosti dveh Mariborov. Do mene je pristopil fant. Neobrit, a ne bradat. Ni mogel šteti več od 25 let. Če bi se očedil, bi bil videti mnogo mlajši od dejanskega stanja, zaradi zapuščenosti pa je dajal videz zjebanega tridesetletnika. V rokah je držal papirnat krožnik. Dva belgijska vaflja, s katerih se je še vedno valila para, kepica vanilijevega sladoleda in potok vroče čokolade, ki je kapljal po tleh. Odprl je usta in mi odprl pogled na prevelike zobe, zasajene v metamfetaminske dlesni. Z votlimi, arijsko-plavimi očmi se je zazrl vame in spregovoril: »Zwei euro für essen? Ich habe heute nicht gegessen … « Preberi več REVŠČINA IN BEDA