O kepah mesa

Obstaja kar nekaj indicev, da je Disco Elysium genialna igra, a v resnici me je prepričal že v prvih nekaj deset sekundah. Tam nekje, tik pred obuditvijo v igro, ko me limfni sistem skuša prepričati, naj ostanem pogreznjen v temo.

Tam zunaj so samo opice in bivše žene, me opomni. In če se zbudiš, moraš vohati in nositi tisto odurno kroglo gnilega mesa, ki ji rečem telo. 

Disco Elysium še zdaleč ni prvi špil, ki na vsakem koraku potunka protagonista v blato. Vojaške streljačine te na vsakem koraku opominjajo, da si podrejena smet, ki strelja na višji ukaz. Pokaži-in-klikni avanture nam na pot mečejo like, ki se nad nami zmrdujejo in nas nikakor ne nameravajo spustiti čez tista velepomembna vrata. Da pa se protagonist zmerja sam, da njegova razvejana psiha in logični um odkrivajo vedno nove pomanjkljivosti, da ga nažirajo vedno novi dvomi – to je bizarna inovacija.

vir: npr.org

Naš protagonist je torel alkoholizirano, travmatizirano revše, do roba zapolnjeno s samopomilovanjem in deficiti. Ko mu nekaj spodleti, mu spodleti spektakularno. Ne na način, da bi se mu ljudje naokoli zasmejali ali ga ozmerjali, še huje je; obrnejo se proč in ga ignorirajo, včasih se celo pretvarjajo, da incidenta niso videli. Ta para je preveč uboga, da bi se iz nje norčevali ali se nanjo jezili. 

Okoren izraz “protagonist” seveda uporabljam docela namerno. Ne zato, ker bi živel vlogo Slehernika brez imena, temveč ker se ga naš ubogi revež po pijanskem deliriju preprosto ne spomni. Tako je ubog, da si ne zasluži niti imena. Da je detektiv sredi preiskovanja umora, ga morajo podučiti drugi – še kar prijetna soseda, nadrkan upravitelj hotela, piflarski policijski partner. 

Ni ravno pogosto, da bi videoigra namerno v igralcu gojila dvom. Namen je vendarle priti do konca; ubiti glavnega sovraga, zasesti svet, ali pa ga iz izometričnega pogleda vsaj ukrojiti po svoji volji. Zato so dialogi z našo super-kritično psiho v resnici ena drznejših potez v sodobnem gejmerskem dizajnu. 

Drznejših, a tudi posrečenih. Dovolite pojasnilo: v tipičnem noirovskem okolju, ki ga je pozni kapitalizem izdolbel v ruševino, ločnice med dobrim in slabim padejo. Kako boste ljudem v gnilem pristanišču očitali, da smrdijo po gnilobi? Ker torej ni naravnih antagonistov, smo edini nasprotnik mi sami – naša smrdeča kepa mesa, ki obdaja vse travme in spomine na bivše žene. 

vir: slantmagazine.com

“To je človek z veliko preteklosti in nekaj sedanjosti. In brez prihodnosti,” kot nam prišepne notranji glas. 

SONETNI VENEC ANARHISTOM. II

Leto 2011. Filofaks, leglo anarhističnih teroristov.

Enajst let pozneje, nekaj osveženih fraz za modernizacijo. Francetu na čast.

se nadaljuje

V

Za ljudstvo le faliran dirigent

je tisti, ki ne upa si na plano,

ki osovražen je, ker si je rano

začel nabirat kapital; disident

 

komunizma; korupcijski agent,

ki dnevna kraja mu pomeni hrano,

ki srečen državljan mu steklo rano

zadaja; – žal, sistemski fundament.

 

Do zob oborožen je polk tatov,

ki brani skupščino in ne vda se.

… Ljudje pa pravijo, da čas je nov,

 

pripravljen nam; na koncu pa se

vklenjen vsak pred njimi znajde gol,

ko opazujejo nas dol s terase. Preberi več SONETNI VENEC ANARHISTOM. II

URAVNOTEŽENE JAVNE FINANCE

Kolikokrat se vam zgodi, da se pogovarjate s sodržavljanom in slišite: »Mene davki ne motijo. Me pa moti, kako jih država zapravlja!« Običajno vam to povedo, kot da so po letih in letih iskanja nultega pacienta prav oni prav zdaj odkrili toplo vodo. Saj ne, da je »zapravljanje davkov« edina naloga, ki jo »država« ima. Kateri koli problem srečate, kateri pika koli pika, je na tak ali drugačen način povezan z neracionalnim trošenjem davkov s strani vodstva države. Bodisi pomanjkanje vode za gašenje požarov bodisi samomori otrok, ki jim okolica govori, da so čudni, ker so jim všeč napačni spoli. Zatorej, ako imate en sam samcat problem, je logično, da vas moti, kako država porablja davke. Vse nas moti. Še enkrat, to je logično. Preberi več URAVNOTEŽENE JAVNE FINANCE

MALI PIR

Prvič v življenju sem pustil službo in ob tem se ne počutim najbolje. Saj veš, kako to gre.

Ravno zdaj v draginji, kaj pa naprej, a bo za nedoločen čas?

Ne bo.

Ja, kako si pa to razmišljal.

Ja, zgleda slabo.

Ja, kaj boš pa zdaj. Vse cene grejo gor, kaj če ostaneš brez. Kaj če nam zmanjka plina pa še dizla si si uhvatu. Kaj boš dva evra plačval na liter. Pa ne se zajebavat, da se misliš selit še v Ljubljano. Preberi več MALI PIR

HIPSTERSKI PARADIŽ

Trenutno sem v hostlu sredi hipsterskega paradiža. Predstavljajte si Metelkovo, preminulega Roga ali pa katero koli punkersko divjino, ki ste ji bili kdajkoli priča. Vzameš to divjino, jo očistiš narkomanov, zablodelih igel, razbitih steklenic, poscanih in nikoli prav zares čistih WC-jev ter resnično neuravnovešenih čudakov, ki na nič hudega sluteče obiskovalce kričijo samo njim razumljive parole in dobiš tale plac, kjer sem zdajle. Gentrificirano očiščen hipsterski paradiž. Čas je, da Coolio in Weird Al Yankowich sproducirata collab.

Preberi več HIPSTERSKI PARADIŽ

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri