VSE BO V REDU

So ljudje, ki jim noben pomočnik ne pomaga dovolj. So ljudje, ki jih lahko opomniš trikrat na dan, a bodo do večera zajebali vsaj dve stvari. In na osnovi ponosa na tisto eno zadevo, ki so jo pa le rešili, ki bi jo morali že pred meseci, mogoče celo leti, bodo vztrajali, da pa le ni bil tako slab dan. In za take so ustvarili koledarje pa potem tiste to-do računalničke, ki so nagravžno piskali, in v tiste si lahko shranil še številke. Pa so jim printali majhne ročne beležke, že izpolnjene s prostim prostorom Drugo ali Zapomni si ali pa črtico z besedo Nujno! Preberi več VSE BO V REDU →

KO TE DOHITIJO VSI NEDOKONČANI PROJEKTI

Že eno uro sedim na vrtu, srkam kavo, ki se je vmes ohladila, čakam sonce, da prežene meglo, s stisko gledam polno breskev, s katere odpadajo sadeži in me opominjajo, da bi morala narediti kaj iz njih, namesto da jih puščam propadati.

Sedim in pasem mačka, ki ne pozna nove okolice, zato ga ven spuščam na povodcu. Sedim in poslušam ptičje petje, zrem v daljavo in razmišljam, da sem v stiski. Da imam v življenju nenehno preveč nečesa. Preveč slabih odnosov, preveč nekomunikacije, preveč obveznosti, ki si jih nisem naložila sama pa tudi tistih, za katere sem se odločila prostovoljno. Preberi več KO TE DOHITIJO VSI NEDOKONČANI PROJEKTI →

NEVARNA JE TUDI KARAMELA

… se nadaljuje …

Seveda ne kar takoj. Veliko let sem potreboval. Težko bi tudi trdil, da zadevo še danes zares obvladam, ker inovacijam ni ne konca in kraja, profiji ter podmladek pa panogo povzdigujejo na nadčloveške nivoje. Uspeh na skejtu, kot si ga definiram, leži povsem drugje. A o tem bolj filozofskem aspektu nekoliko kasneje: »Koga da fak to briga! A znaš kickflipa al ne?« (Kdo drug kot ČPD). Preberi več NEVARNA JE TUDI KARAMELA →

POVEDATI, KAR JIM GRE

Oči dedka Bedenka so se smukale po Klarinemu krilu, ki je izginilo tja nekam pod krošnjo.

No, že res, je dejal. Saj veste, zdaj se ob suši vsi smukajo okoli malih kmetov in se jim dobrikajo. Ampak že čez teden dni bo zadeva pozabljena in bodo vse kamere obrnjene tja h kakim migrantskim delavcem, ki so jih bogve kako zlorabili in jim zadržali denar. Taki so. Reveži dobijo mikrofon za nekaj sekund, zadnjo besedo imajo pa potem sile kapitala. Kompradorski buržuji, tako jim pravijo. Uh, kako me to pogreje, je govoril, medtem ko so se Klarine orjaške prsi pozibavale med obiranjem češenj. Preberi več POVEDATI, KAR JIM GRE →

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri