KYOCKIY PROTOKOLOVOY 4.1.1. GOS-POST-ARSTVO

KŠŠŠŠ … od letošnje konvencije NMN, koder smo načeli debato o postapokaliptiki. O puščobah. Ta moment(um) izkoriščamo za nadKŠŠŠŠ Sajfaj kvarta v debate, imenovane Kyockiy protokolovoyi, ki nas bodo, upamo tako, popeljale v svetove in višave, KŠŠŠŠ še nismo segli ob vseh branjih filozofov, mislecev in modrih ljudi, ki so za seboj pustili KŠŠŠŠ umotvore. Začenjamo s 4, ker letos štejemo četrto zborovanje KŠŠŠŠ ki redno prispevajo k vsem zapiskom o znanstveni fantastiki na (jez)KŠŠŠŠ. ElzaRosomahDottoreNaughty, uradni dopisnik Šoba in ob priliki še kdo, vsi kontribuKŠŠegalitaKŠŠ, saj tudi pred vsako objavo punkte dodobra prebesedijo … KŠŠŠŠ

se nadaljujePreberi več KYOCKIY PROTOKOLOVOY 4.1.1. GOS-POST-ARSTVO

PESEM V SPOMIN ČASTITLJIVEMU BENEDICTU LEONARDU CALVERTU

Po Ebenezerju Cooku nam je ostalo skromno število pesnitev. Sedem. Štejejo pa neskromno število verzov. Ne vemo, nismo šteli. Par tisoč. Mogoče deset tisoč. Trgovec s tobakom je najbolj znan. Tudi po zaslugi pastižnega romana Johna Bartha s takistim naslovom. Potem je Tobačna reciklaža, ki je prav tako dolga kot Trgovec, le malo bolj dolgočasna, ker gre v osnovi za ekonomsko pridigo. Potem je še Zgodovina upora polkovnika Nathaniela Bacona v Virginiji, ki je približno tako zanimiva in dolga, kot je njen naslov; in potem so še štiri elegije. Pisane ob smrti štirih velikih mož, njim na čast in slavo. Prilagamo prevod (verjetno) najmlajše, ki jo je posvetil prijatelju, mentorju, državnemu guvernerju Marylanda, četrtemu baronu gospodu Benedictu Calvertu. Napisana je bila leta 1732 in morda nikoli ni bila objavljena – deli pesmi so v edinem ohranjenem izvodu nerazpoznavni – v transkripciji (in prevodu) se pojavljajo v oglatih oklepajih. Tu je torej Pesem v spomin častitljivemu Benedictu Leonardu Calvertu. Preberi več PESEM V SPOMIN ČASTITLJIVEMU BENEDICTU LEONARDU CALVERTU

Zakaj so mobilne igre zanič?

Obožujem dejstvo, da živimo v dobi iger; o računalniških smo na tem blogu že neštetokrat pisali in verjetno še bomo, namizne počasi in zanesljivo začenjajo svoj pohod skozi generacije, rekreacijske igre, ki jih poznamo pod rubriko ‘šport’, so še naprej med najbolj spremljanimi spektakli na svetu. ‘Igrifikacija’ poteka na vseh področjih vsakdanjika, do te mere, da dominira celo banalnosti, ki smo smatrali za nadležne. Poberite kakšno shujševalno ali izobraževalno aplikacijo in zelo verjetno je, da boste v njej našli igralne elemente. Ni naključje, da je najuspešnejši program za učenje jezika osnovan v obliki kampanje, ki delo nagrajuje s kristali, točkami in priznanji; čez reformo ali dve bo to sestavni del šolske ure.

Prav zato me fascinira, kako zanemarjeno je eno področje igranja, na katerega sem prav posebej računal. Igre na mobilnih telefonih so skoraj brez izjeme žalitev za zdrav razum – za nekoga, ki se je znašel na tem področju šele pred kratkim, so skoraj potrditev vseh negativnih stereotipov o videošpilih, ki so se pred 20 leti plazili po popkulturi. Kako je mogoče, da smo tako regresirali?

 

  1. Free2Play oziroma načini plačila

Prva in verjetno najpomembnejša točka. Večini uporabnikov je na tej točki že znano, da so mobilne igre relativno poceni, če ne kar brezplačne – dokler seveda govorimo o strošku inštalacije. Kar seveda ni enako kot strošek igranja; večina teh izdelkov bo svoj dobiček izvlekla iz potrošnikovega žepa med samim igranjem, saj bo velik del vsebine dostopen samo plačljivim uporabnikom. Gre za učinkovito prodajno strategijo (“Cena: 0€” je pač privlačen napis), ki pa uniči vsako možnost dobre izkušnje. Nič kaj presenetljivo z ozirom na to, da smo takšne poizkuse že dali skozi na računalnikih – končali so se v nefunkcionalnih streljačinah in strategijah, kjer neplačniki niso imeli nobene možnosti zmagati, redki plačniki pa so se dolgočasili ob svoji premoči.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2. Dolžina

Primeri popularnejših iger za telefone pogosto kažejo, da so te razdrobljene na manjše, časovno obvladljive delce. ‘Časovno obvladljive’, če ste zaposleni kot Ronaldinhev zobar in imate 35 sekund odmora za malico. Če pa želite svojemu izdelku posvetiti več kot 5 minut časa in odstotek svoje pozornosti, boste hitro obstali frustrirani nad enoličnim in ponavljajočim konceptom. Vse prepogosto se zgodi, da me neka ideja potegne na začetku igre, potem pa jo po eni uri zdolgočaseno odložim z občutkom, da že pol ure samo ponavljam ene in iste poteze. Zdi se, da razvijalci takih iger delajo samo za tiste, ki telefon vzamejo v roke med šolskim odmorom ali čakanjem na avtobus. Doba Gameboyjev je bila super, ampak zdaj bi morala biti le še spomin, ne pa standard.

 

3. Manjko kritiške diskusije

Problem, ki je veljal tudi za druge videoigre v zgodnjih devetdesetih. Vendar pa so te kmalu dobile predano in organizirano skupnost, ki je znala ceniti dobre izdelke in na tržišču ločevala zrno od plevela, s tem pa tudi širila sloves dobrih studiev (in pokopavala slabe). Mobilna scena je še vedno na nivoju člankov v stilu “32 najboljših mobilnih iger leta 2016”. Razni manjši, inovativni izdelki ne najdejo poti k uporabnikom, ker jih preprosto nihče ne odkrije. Še huje, tržišče obvladuje prgišče studiev, ki svoje preverjene formule prodajajo v precej podobnih paketih. Namesto kritiške javnosti imamo banalen sistem ocenjevanja v spletnih trgovinah, ki delujejo kot kakšna “glasujzame.com” banalnost.

4. Ciljna publika

Z igrami za otroke ni nič narobe. Vendar pa bi morala ideja, da so igre samo za otroke, ostati nekje na smetišču osemdesetih. Ni potrebe, da se vsaka igra ponaša z barvitimi baloni in kristali, ni potrebe, da je vsaka poenostavljena do te mere, da jo lahko dokonča 6-letnik. Tudi namizne igre so doživele razcvet šele takrat, ko so se poslovile od preproščine Monopolyja in nagovorile starejše igralce s širšim razponom pozornosti in večjimi zahtevami po težavnosti. In kot nam kaže vsa preostala popkulturna nesnaga, se oznake “12+” ne bi smeli bati.

 

Je na obzorju rešitev? Enkrat za spremembo ne bom pesimist; nobenega razloga ni, da bi mobilne igre morale biti tako zanič in ne verjamem, da bodo to ostale. En hiter korak proti izboljšanju bi bil že distribucijski sistem brez sponzoriranih predlogov, drugi pa podpora neodvisnim razvijalcem, kakršno na računalnikih že nekaj časa uvaja Steam. Najbolj frišne in revolucionarne ideje so se namreč vedno porodile entuziastičnim igralcem – samo še vprašanje časa in načina je, kako bodo te spravili v promet. (Nekatere so že med njimi – Gorogoa je izvrsten primer igre, ki še odkriva potenciale svojega žanra). 

PROTI OBVEZNEMU CEPLJENJU

V preteklih tednih, mesecih, celo letih smo bili priča vse silnejši in čustvenejši debati, ali je množično cepljenje (še) koristno za prihodnost družbe. Na eni strani je očiten vse večji porast nasprotovanja obveznemu cepljenju otrok z argumentom, da le-to povzroča nepopravljivo škodo s svojimi stranskimi učinki. Na drugi strani se enako silovito odziva zaskrbljena javnost, ki obvezno cepljenje vidi kot temelj za zdravo prihodnost brez zahrbtnih nalezljivih bolezni.

Da bi dokončno razčistili, katere trditve držijo in katere ne, smo se lotili lastne raziskave, v kateri je participiralo več doslej necepljenih ljudi različnih starosti. Vse smo cepili v skladu z uveljavljeno prakso in temeljito preverili rezultate. Zanimalo nas je:

  1. a)      Ali cepljenje v resnici prepreči razmah nalezljivih bolezni pri cepljenih osebah?
  2. b)      Ali bodo subjekti doživeli stranske učinke; in če, kakšne oziroma kako hude?
  3. c)      Ali bodo posledice cepljenja hujše od negativnih stranskih učinkov?

Za omenjeni preizkus smo uporabili najbolj razširjeno in dostopno metodo cepljenja: gre za univerzalno cepilno sekiro z nedrsnim gumiranim ročajem v teži 910 gramov, ki omogoča udobno in natančno vihtenje.

Prve težave s cepljenjem so se pokazale kaj kmalu, še preden smo sploh dobro začeli s poizkusom. Subjekti se ob cepljenju niso mogli udobno namestiti, nekateri med njimi so se močno ustrašili postopka in jih je bilo treba imobilizirati, kar se je izkazalo za naporno in zamudno opravilo.

Večina subjektov je postopek opisala kot “mučen”, “boleč” in “problematičen”. Vendar smo ta mnenja kmalu zavrgli iz končnih rezultatov, saj menimo, da subjektivni vidiki niso pomembni. Cepljenje smo nadaljevali s kirurško natančnostjo.

 

REZULTATI

  1. Nobeden od subjektov po poizkusu ni zbolel za ozdravljivo boleznijo ali kazal simptomov. S tem smo pritrdili tezi zagovornikov, da cepljenje preprečuje ali vsaj pomaga preprečevati nalezljive bolezni.
  2. Vsi subjekti so doživeli hude ali zelo hude stranske učinke. Med njimi so bili: šok, izguba krvi, izguba okončin, psihična travma, fizična travma. Velika večina jih je bila kmalu po cepljenju prisiljena poiskati nadaljnjo medicinsko obravnavno, nekaj jih je končalo na intenzivni negi, peščico smo bili prisiljeni zakopati za nedoločen čas.
  3. Iz tega smo izpeljali sklep, da so neželeni stranski učinki cepljenja močnejši od njihovih uradnih rezultatov.

 

KOMENTAR

Na podlagi rezultatov moramo odsvetovati cepljenje svojih otrok. Čeprav se zdi, da le-to res preprečuje nevarne nalezjive bolezni, pa povzroči tudi raztelešenje in težje pohabljanje, kar je za večino ljudi nesprejemljivo tveganje. Poleg tega smo opazili tudi težje psihološke učinke, saj so cepljeni subjekti v veliki meri utrpeli post-travmatski sindrom, težje depresije, nespečnost, njihova samozavest pa je bila močno načeta.

Prisiljeni pa smo ovreči tudi nekaj siceršnjih trditev nasprotnega tabora. Prvič, nobenih dokazov nismo našli, ki bi povezali cepljenje z razvojnimi motnjami, kot recimo avtizmom. Drugič, farmacevtska industrija in lobiji tekom našega preizkusa niso pokazali nikakršnega interesa za cepljenje, niti ni mogoče ugotoviti, da bi imeli od njega kakršen koli dobiček.

V našem društvu menimo, da sta strani opravičeni do nepristranskih, jasnih informacij, zato upamo, da je pričujoča raziskava osvetlila problematiko iz nove strani in pokazala pravo resnico o cepljenju.

Pa srečno z mularijo!

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri