medspletna situacija se zaostruje, jaz pa nadaljujem tole Rosomahovo objavo tukajle.
Zato ker je o mejah posebej pomembno govoriti. Tako danes kot jutri kot v časih naših dedkov in babic najbrž tudi, ampak kdo bi vedel, če je to res. Mene ni bilo, da bi se lahko prepričal, oni imajo pa od vsega hudega skozi desetletja (pa od komunistične propagande še povrh) tako distorzirano predstavo o zgodovini, da jih je bolje ne spraševat. Lahko bi rekli, da je med nami in tistim časom neprekoračljiva meja, medtem ko oni ves čas prehajajo z ene strani na drugo, da meje sploh ne vidijo. In oboje je enakovredno grozljiv pojav. Preberi več O JOŠKU JORASU, DRUGIČ→
Stoletja so visoki svečeniki božanstva Ba°ala poslušali očitke sodobnikov, ki se niso strinjali z njihovo odločitvijo nošenja nadimkov, češ da gre za navadno skrivanje za maskami pred trdo resničnostjo neizbežne kritike, ki venomer sledi poskusom umetnosti: avtor A ustvari delo B, kritik C poišče njene napake. Kot da ta očitek ni iste vrste kritika dejanj, vselej podvržena predsodkom lastnega avtorja (ki jim, mimogrede, ne morejo uiti niti sami Ba°alovci, ko se igrajo kritike). Prav ta pomen v sebi nosi zapisana beseda neizbežno. So what gives? Preberi več ZGODBOVINA JEZDECEV – STOENAINDEVETDESETO POGLAVJE + ŽOKEN 6. UENEM→
Letos je magično leto. 2018. Znamenita prelomnica, ko sem se poslovila od dvajsetke na papirju in zakorakala v novo desetletje. Patetično, seveda, brez kakršnega konkretnega keša za veliko fešto, ki se mi je niti ni dalo organizirati; in brez fanfar sem preživela prav super dan, ki mi ga je polepšala draga prijateljica z balonom v obliki samoroga. Lahko sploh dobim kaj boljšega? Mislim, da so bili prijatelji, ki me dobro poznajo, zelo uvidevni do mene in mi kupili sama lepa darila za mojo deset-(ja, 10)-letno dušo. Jaz se namreč tako – z vsemi štirimi – upiram odraslemu lajfu, ker je naporno in kaotično in dolgočasno. Preberi več ŽIVLJENJE PO TRIDESETEM ALI KAKO ME DRUŽBA POSILJUJE Z ODRASLOSTJO→
Dober večer in dobrodošli nazaj v še eni epizodi naše in vaše najljubše oddaje: Mi sovražimo poezijo. V tokratni – že šeststo enaindvajseti po vrsti – ediciji se pogovarjamo z enim izmed najbolj vročih imen pesniške scene v tem trenutku: z Alešem Jelenkom o njegovi najnovejši pesniški zbirki: (Ne)obstoj (2018). In naj kar naravnost v kamero povem: ta knjiga me je totalno razpizdila! Mislim, kaj je to? Na naslovnici piše v podnaslovu Pesmi, ampak come on, to niso nobene pesmi! To je … kaj je to?! Preberi več MYRTYL KYMBYT: NE(OBSTOJ)→
Spomnim se, da sem kot mulc listal Alana Forda (1969) in si pri tem zastavil čisto očitno vprašanje, na katerega se nikakor nisem mogel spomniti odgovora: po katerem ključu je izbran naslovni lik? Šele kasneje sem spoznal, da je ta ista dilema zmedla tudi mnoge druge navdušence nad to staro klasiko. Docela nerazumno je namreč, da v stripu z najmanj petdesetimi zanimivimi, grotesknimi, bizarnimi liki najdeš enega in edinega, ki nima niti malo duše, humorja ali vsaj zdravega cinizma – nato pa po njem poimenuješ cel jeben kozmos. Preberi več KORISTNE UZDE ALANA FORDA→
