Arhivi Kategorije: Kolumne in eseji

ENI DRUGAČNI, DRUGI ČUDNI

Sem eno tistih bolj izraznih bitij, ki ne more fejkati. Tudi če rečem nekaj, česar ne mislim, je moja faca tako zgovorna, da je vsem hitro jasno, kaj in kako. Na nekem izobraževanju me je predavateljica vprašala: »Kaj gre tebi na živce?« Moj odgovor: »Neumni ljudje.« Ker pač ne olepšujem. Če bi kdaj razmišljala preden kaj bleknem, bi rekla: »Ljudje, nesposobni širokega pogleda in razmišljanja.« Na kratko so to še vedno neumni ljudje. Nervirajo me s svojo omejenostjo in teženjem, kako ti nimaš pojma, oni pa vse vedo. Ampak oni so tisti, ki tupijo nekaj, kar so jim serivirali na novicah in kar so predebatiral s svojimi petimi omejenimi frendi in so si skupaj ploskali in dajali petke, ker so  tako hudi. Bravo vi, bravo mi! Preberi več ENI DRUGAČNI, DRUGI ČUDNI

HOMO FELIX

Pred časom so me prvič prosili, da se nasmejem. Ubogal sem. Bil je to prav res oduren in grozen trenutek; pač ena tistih grizočih stvari, ki jih kar ne moreš pustiti ob strani.

Ni šlo za fotografijo ali razgovor, temveč za čisto rutinski opravek javnega nastopa na nekem ne preveč pomembnem radijskem mediju. Sama situacija morda niti ni bila tako kritična in bi zlahka prešla ne glede na to, ali bi prošnjo/navodilo ubogal ali ne. Šele tekom pisanja sem se namreč zavedel, kaj me pri vsem skupaj v resnici moti. Preberi več HOMO FELIX

DOMOTOŽJE 4

se nadaljuje

Boljšega komplimenta mi v bistvu ni mogla dat. Kaka razumna, racionalna oseba bi počakala, da se stvari razpletejo. Pa četudi ne bi, bi let pač odpovedala, ko so začele prihajati ponudbe, ki bi jo končno finančno situirale. Spoznala bi ostale – finančno situirane – mogoče celo zanimive osebe, s katerimi bi se morda ne-dolgočasila. Zgradila bi si kariero, ki si jo je zamislila in jo sfurala, ker ima dovolj izkušenj in znanja, da resnično eksplodira, ne pa da pusti vse, ker jo bo mogoče namočila v sireno, ki jo je zvabila na tisoče km stran. Ampak to bi storila ta racionalna oseba, ne pa Neko Zveneče Ime. Preberi več DOMOTOŽJE 4

O SLABIH MASKARAH

Naj takoj razčistim: mislim, da prihaja ta članek prepozno. Moral bi ga spisati, ko je po kinih rovaril Avatar ali ko so feni Tolkiena še vedno prepričevali sami sebe, da nova hobitovska trilogija ni tako porazna, kot je očitno bila. Zadnji čas za to je bil reboot Jurskega parka. Dejansko opažam, da so se stvari odtlej nekoliko popravile. Ampak vseeno mislim, da je to preprosto treba povedati na glas.

Mislil sem reči besedo ali dve o posebnih efektih v filmih. In to, kako nadležno očitni so postali. Preberi več O SLABIH MASKARAH