Arhivi Kategorije: Kolumne in eseji

DISKURZIJA FILMSKA: WHAT A CARTOON!

Leta 1995 je Cartoon Network zagnal mašinerijo, imenovano What a Cartoon! Vpregli so mogočni studio Hanna-Barbera, ki je iskal nove, neuveljavljene upe za prihodnost risanega sveta, ki bi z W-a-C pridobili priložnost, da se pokažejo svetu in zgradijo ime ne le sebi, temveč tudi svojim produktom. Ti so v sklopu serije nastopili kot posamezne epizode (redko dve ali tri), najbolj uspešni pa so se nato razširili v epopejske stand-alone risanke, ki so zaznamovale cele generacije otrok – naše uredništvo vključujoč. Preberi več DISKURZIJA FILMSKA: WHAT A CARTOON!

MED VRSTICAMI: TOM & JERRY

Froci različnega porekla, ki se brezskrbno režijo risanki; skoraj ne bi mogli najti boljšega poklona kulturnemu produktu. Gotovo obstaja nešteto razlogov, da je Tom in Jerry (1940) postala ultimativna, univerzalna risana serija za otroke. T&J komunicirata v jeziku, ki ga vsi obvladamo – kriki, smeh, skomig z rameni. Angleščine je samo za vzorec. Igra mačke in miši je domača vsem starostnim skupinam ne glede na geografsko poreklo. Najbrž bi lahko naštevali v nedogled.
Preberi več MED VRSTICAMI: TOM & JERRY

ZAKAJ SO MOBILNE IGRE ZANIČ?

Obožujem dejstvo, da živimo v dobi iger; o računalniških smo na tem blogu že neštetokrat pisali in verjetno še bomo, namizne počasi in zanesljivo začenjajo svoj pohod skozi generacije, rekreacijske igre, ki jih poznamo pod rubriko ‘šport’, so še naprej med najbolj spremljanimi spektakli na svetu. ‘Igrifikacija’ poteka na vseh področjih vsakdanjika, do te mere, da dominira celo banalnosti, ki smo smatrali za nadležne. Poberite kakšno shujševalno ali izobraževalno aplikacijo in zelo verjetno je, da boste v njej našli igralne elemente. Ni naključje, da je najuspešnejši program za učenje jezika osnovan v obliki kampanje, ki delo nagrajuje s kristali, točkami in priznanji; čez reformo ali dve bo to sestavni del šolske ure. Preberi več ZAKAJ SO MOBILNE IGRE ZANIČ?

ENI DRUGAČNI, DRUGI ČUDNI

Sem eno tistih bolj izraznih bitij, ki ne more fejkati. Tudi če rečem nekaj, česar ne mislim, je moja faca tako zgovorna, da je vsem hitro jasno, kaj in kako. Na nekem izobraževanju me je predavateljica vprašala: »Kaj gre tebi na živce?« Moj odgovor: »Neumni ljudje.« Ker pač ne olepšujem. Če bi kdaj razmišljala preden kaj bleknem, bi rekla: »Ljudje, nesposobni širokega pogleda in razmišljanja.« Na kratko so to še vedno neumni ljudje. Nervirajo me s svojo omejenostjo in teženjem, kako ti nimaš pojma, oni pa vse vedo. Ampak oni so tisti, ki tupijo nekaj, kar so jim serivirali na novicah in kar so predebatiral s svojimi petimi omejenimi frendi in so si skupaj ploskali in dajali petke, ker so  tako hudi. Bravo vi, bravo mi! Preberi več ENI DRUGAČNI, DRUGI ČUDNI