Arhiv Značk: kolumna

MI, REVNI OTROCI S POSTAJE ZOO

Pred kratkim sem na socialnem omrežju naletel na nezanimiv članek z naslovom: 20 (ali 10 ali 7 ali ne vem točno, nisem bral pazljivo) stvari, ki jih revni ljudje počnejo, a bogati ne. Sledeči sklep sem želel prihraniti za konec kolumne, a opravimo z njim kar takoj na začetku: ne slepimo se, članek ima sicer tipičen click-bait naslov, a vsi vemo, da bi ga smeli upravičeno preoblikovati v: Nehajte početi naslednjih 20 stvari in postali boste bogati. To je kliker, na katerega igrajo avtor članka in ljudje, ki so mu odmerili internetni prostor. Preberi več MI, REVNI OTROCI S POSTAJE ZOO

GOTOVO Z GOTOVINO

Čas je, da zaključimo našo letošnjo računovodsko ekskurzijo. Ravno pravi čas, preden se za sotrpine v servisih začne dolgo bilančno obdobje, ki njihovo nazdravljanje s šampanjcem na Silvestrovo reducira na vsega skupaj dva požirka, preostanek v kozarcu pa spravijo na stran do prvega aprila, ko domala vsi po vrsti obležijo od izmučenosti. Zaključimo ekskurzijo s kratkim pogovorom o gotovini. Pa brez skrbi, se vrnemo naslednje leto z novim osem-delnim esejem in novo poanto. Preberi več GOTOVO Z GOTOVINO

PÜNKTLICH OD MÜNSTRA DO LJUBLJANE

Medkrajevni avtobus od Ljubljane do Zagreba. Naslednji dan medkrajevni avtobus od Zagreba do Dunaja. Naslednji dan mestni avtobus od glavne avtobusne postaje do dunajskega letališča; nato letalo do letališča Münster-Osnabrück; potem mestni avtobus do glavne železniške postaje v Münstru. Do tu ne duha ne sluha o težavah s prevozom. No, z izjemo maila Laudamotion, ki me je še tretjič informiral, da imam možnost spletnega check-ina preden se vkrcam na letalo. Dvakrat sem sporočilo ignoriral, ker sem vedel, da bom na letališču čepel slabe 3 ure in se lahko v tem času pokratkočasim z dejanskim check-inom. Tretjič sporočila nisem spustil na digitalno pokopališče, zakajti imel je važen pripis, ki ga do takrat ni bilo: online check-in je še vedno možen od 48 do 2 uri pred letom – do tu vse po starem – pripis me je informiral o doslej neomenjeni proviziji 50 €, ki jih bom doplačal, če se ne mislim check-inati preko spleta in prinesti stiskano verzijo letalske karte s seboj pred vrata letala. 1. november na Dunaju. Zdaj pa najdi fotokopirnico, ki dela. Naj skrajšam zgodbo s sklepom, da sem moral uporabiti vso svojo ponižnost. Bolele so me mišice na obrazu od metamorfoz v pogled prosečega kužka. Preberi več PÜNKTLICH OD MÜNSTRA DO LJUBLJANE

TEPIH

Pred vrati me je čakal nov tepih in na vratih listek. Nagovorjen sem bil z gospodom. Takrat sem vedel, da tudi v tujini končno delam nekaj prav. Kot mi je sporočila nemška soseda − ki normalno, kot se spodobi za nemško mesto, sploh ni Nemka − sem bil, nevede, edini brez predpražnika. Outsider. Luzer. Izgubljenec. Neprilagojenec. Tako pač ne gre. Je neki sistem. So stvari, ki se spodobijo. Sploh pri Nemcih, sploh pri Nemcih, ki sploh niso Nemci, ti so največji Nemci. V tem najbolj prednjačimo Slovani. Vedno smo jih občudovali, vedno smo se navduševali nad njimi, zdaj pa smo lahko končno to tudi postali. Preberi več TEPIH