Kdor je moj skriti oboževalec, že ve, da se je naša družina znašla v eksistencialni stiski. Sedem let smo bili v najemu pri sila zanimivih ljudeh. Naše bivanje je bilo precej dolgočasno v primerjavi z življenjem našega najemodajalca, zato nam zabave ni nikoli primanjkovalo.
Na žalost se je soseska v roku nekaj let spremenila v elitno naselje, kamor hiša, v kateri smo živeli, definitivno ne spada. Niti tja nismo spadali več mi. Sploh ko smo ugotovili, kakšne ljudi imamo za sosede. Veste, slej ko prej se pokažejo prave barve ljudi, tudi tistih, ki se nenehno skrivajo za fasado nasmehov in prijaznosti. In če česa v življenju ne prenesem, so to lažnivci in hinavci. Zatorej se je moje trmuljenje glede selitve obrestovalo. Preberi več NOVIM DOGODIVŠČINAM NAPROTI→
Okej, fantje in dekleta ter kar je še drugih spolov, čas je za zgodbo o uspehu! Upam, da ste nad takimi inspirativnimi štorijami tudi vi tako navdušeni, kot sem sam. Ne gre za zgodbo o kakem bloodsucking trilijonarju, ki gradi zloben imperij, čigar izdelke smo skorajda primorani kupovati pa četudi le zato, ker so tako zelo lepo na voljo. Ne, ne, to je dokaj običajna zgodba, ki si jo lahko privošči vsak slehernik, kot sem recimo jaz. To vem, ker je moja. Preberi več NEVARNA JE TUDI KARAMELA→
Včeraj sem pa imel, kar še najbolje opiše angleška fraza having a day. Za slabo angleško razumevajoče – en kurčev dan. Ki ga ne gre zamenjati s še enim kurčevim dnem. To sta dva precej drugačna filinga, imata pa, kot vsi dnevi, svoje stične točke.
Tale kurčev dan je bil še posebej kurčev, ker se sploh ni začel tako. Fakn sneaky sneaky bastard. Proklet hinavc, po domače. Tako ga označujem, ker se je začel zelo lepo. No, roko na srce, začel se je povsem normalno, kar je v teh nesigurnih časih zelo, zelo, zelo lepo. Začel se je s prebujanjem in cca 45 minutami svaljkanja po postelji. Krasno bi bilo napisati, da z eno bejbo od včeraj, a je bilo z menoj med rjuhami le dokaj običajno spraševanje, če je sploh vredno vstati. Preberi več TAPRAV DEC→
Večkrat sem že zapisala, da živim v soseski bogatunov, kjer morajo biti vrtovi opremljeni z angleško travo in s sterilnimi rastlinami, ki ne dopuščajo kaj dosti manevrskega prostora za razne živali. Začelo se je z eno ograjo, njihovo število pa je raslo s številom novogradenj. Ograja naše staroselske hiše je namenjena omejevanju psov, ostale pa so namenjene zasebnosti ali čemur koli pač že. Jaz te obsesije žal ne razumem. Odraščala sem namreč na podeželju, kjer je bil ograjen le vrt in nič drugega. Ironično, sosed, ki sovraži mačke in ima okoli hiše seveda ograjo, na ograditev vrta ne pomisli. Njegove rešitve so bolj sadistične. Mačke lovi in jih odpelje na njim neznane lokacije. Kaznivo dejanje, primitivno dejanje in vzrok, zakaj po petih letih bivanja v soseski bogatih kapitalističnih pizd (se opravičujem svetlim izjemam) rešujem svojo stanovanjsko stisko. Edini maček, ki je imel dostop do zunanjega sveta pa zdaj depresira vsak dan pred vrati in vsake toliko polula prostore izven WC-ja. Preberi več MIR JE DRAG→
A imate tudi vi v lajfu par izrekov, mogoče pregovor, globoko misel prominentnega misleca, ki je enostavno ne štekate? No, jaz jih definitivno imam. Iz leta v leto jim vsake toliko časa namenim več kot par sekund, z dobrimi nameni, da jih tokrat pa zares in do kraja doumem ter, bogklonej, luč njihovega sporočila uspem integrirati v ropotarnico svojega življenja. A ne glede na to, iz koliko strani jih osvetlim, na njihovih pregladkih ploskvah zdrsnem v temno, hladno brezno popolnega poraza in pozabe. Preberi več BALAST MISLI→
