Spomnim se scene, ki se mi je vtisnila v spomin kot nobena druga. Kadar koli se odločim razmišljati o videoigrah kot o kredibilnem mediju, se spomnim nanjo.
V tej sceni ni streljanja. V tej sceni ni ničesar, kar bi lahko opisali kot »akcijo« ali »dramo.« Niti nismo priča kakšnemu omembe vrednemu dialogu. V njej se na prvi pogled sploh ne zgodi nič prelomnega. Pravzaprav je presunljivo prav to, kako brezvezna izpade na prvi pogled. Preberi več ZA KAJ SE BORIMO?→
Vem, vem. Obstaja bulšit teorija, da je sreča socialni konstrukt, da je njeno iskanje podobno lovljenju zmajevega repa. Ko že misliš, da boš srečo/zmaja zagrabil, ta odleti na naslednje drevo, ti pa si prisiljen teči za njim v prepričanju, da ti naslednjič res ne more več uiti.
Ampak obstaja! Obstaja sreča, tako preprosta in čista, da ji ne more oporekati noben odvetnik. Celo poti do nje so preproste. Poglejmo tri primere. Preberi več »DOSEČI POPOLNO SREČO ZASTONJ«→
Saj vem, da so zdajle vsi zasedeni z Janšo in Cyberpunkom (2020) in cepivom in ostalimi neumnostmi, ampak ponovno ti pišem, da te opozorim. Po tejle pandemiji prihaja še ena, še bolj grozna, še težje prebavljiva, po obsegu pa nič manjša od trenutne.Preberi več SVARILO PRED NEIZOGIBNO KATASTROFO→
KOMIK: A poznate tisti filing, ko se vam pojavi eno vprašanje in ga ne spravite iz glave cel dan?
(PUBLIKA kima)
KOMIK: Resno. To vprašanje sem si zastavil včeraj. Nimam odgovora. Kogar koli sem vprašal, nima pojma. Vprašanje se glasi takole: kako smo prišli do sira?