Sedaj pa premislimo, kako težko je celo najodličnejšim ljudem ubežati snobovstvu. Prikladno je, da bralec sklene – z vso občutljivostjo, ki pritiče trditvi, da so vsi kralji, princi in gospoda snobi – z besedami: »Vi sami priznavate, da ste snob. Med opisovanjem snobov se naslanjate na lastno izprijenost, gnano izključno z narcisoidni predsodki in strašljivo naravo, ki jo preslikavate v druge.« Tovrstne izbruhe slabih živcev bom pripisal bralčevi nesreči, da se je rodil v napačno državo in ga s tem ne bom grajal zanjo. Nemogoče je namreč biti sleherni Britanec in hkrati ne biti snob – vsaj do neke mere. Če lahko človeka prepričam v to, sem dosegel zares veliko. In če sem lahko pokazal na bolezen, se nadejam, da me bo enakovredno znanstveno raziskovanje pripeljalo še do zdravila. Preberi več KAJ JE SNOBOM VŠEČ
Arhivi Kategorije: Prevodi
CHRISTINA AGUILERA
si vedel – kot fant – da ti bomo večno sledili kot sapi na poletni dan
vštric se ne znamo vesti, počutimo se kot osli in šolarke
šele v igri s teboj si znanje poiščemo, čustva postanejo resničnost
mi smo dež tvojega poletja, mi smo tvoje zime ogenj!
PESEM V SPOMIN ČASTITLJIVEMU BENEDICTU LEONARDU CALVERTU
Po Ebenezerju Cooku nam je ostalo skromno število pesnitev. Sedem. Štejejo pa neskromno število verzov. Ne vemo, nismo šteli. Par tisoč. Mogoče deset tisoč. Trgovec s tobakom je najbolj znan. Tudi po zaslugi pastižnega romana Johna Bartha s takistim naslovom. Potem je Tobačna reciklaža, ki je prav tako dolga kot Trgovec, le malo bolj dolgočasna, ker gre v osnovi za ekonomsko pridigo. Potem je še Zgodovina upora polkovnika Nathaniela Bacona v Virginiji, ki je približno tako zanimiva in dolga, kot je njen naslov; in potem so še štiri elegije. Pisane ob smrti štirih velikih mož, njim na čast in slavo. Prilagamo prevod (verjetno) najmlajše, ki jo je posvetil prijatelju, mentorju, državnemu guvernerju Marylanda, četrtemu baronu gospodu Benedictu Calvertu. Napisana je bila leta 1732 in morda nikoli ni bila objavljena – deli pesmi so v edinem ohranjenem izvodu nerazpoznavni – v transkripciji (in prevodu) se pojavljajo v oglatih oklepajih. Tu je torej Pesem v spomin častitljivemu Benedictu Leonardu Calvertu. Preberi več PESEM V SPOMIN ČASTITLJIVEMU BENEDICTU LEONARDU CALVERTU
JEZNI UPORABNIK SiOL-A
(jez)deci vsebine so med drugim tudi revija z izdelanim poslanstvom arhiviranja. V bralne drame je kolektivu uspelo pretvoriti t.i. svete tri kralje slovenskega radia: Vinko k ma velik sadja, Gospod Ivan in Gordana prodaja. Tokrat se FaFovska pozornost preusmerja z radia na telefonske pogovore, ki so postali toliko bolj slavni, kolikor smo odkrili čare interneta pri distribuciji digitalnih zvočnih zapisov. In ko smo že ravno pri čarih interneta, nikoli, res nikoli uporabniki slovenščine ne smejo pozabiti na spodnji monolog, ki je nekoč deloval kot mantra, ko smo bili posamezniki soočeni s skoraj monopolističnim ponudnikom spletnih storitev v državi: SiOL-om. Preberi več JEZNI UPORABNIK SiOL-A
ELEGIJA OB SMRTI SPOŠTOVANEGA WILLIAMA LOCKA, OPRODE
Po Ebenezerju Cooku nam je ostalo skromno število pesnitev. Sedem. Štejejo pa neskromno število verzov. Ne vemo, nismo šteli. Par tisoč. Mogoče deset tisoč. Trgovec s tobakom je najbolj znan. Tudi po zaslugi pastižnega romana Johna Bartha s takistim naslovom. Potem je Tobačna reciklaža, ki je prav tako dolga kot Trgovec, le malo bolj dolgočasna, ker gre v osnovi za ekonomsko pridigo. Potem je še Zgodovina upora polkovnika Nathaniela Bacona v Virginiji, ki je približno tako zanimiva in dolga, kot je njen naslov; in potem so še štiri elegije. Pisane ob smrti štirih velikih mož, njim na čast in slavo. Prilagamo prevod (verjetno) tretje najstarejše, ki jo je posvetil prijatelju, mentorju, provincialnemu sodniku v Marylandu, Williamu Locku. Objavljena je bila leta 1732 kot samostojno delo. Tu je torej Elegija ob smrti spoštovanega Williama Locka, oprode. Preberi več ELEGIJA OB SMRTI SPOŠTOVANEGA WILLIAMA LOCKA, OPRODE