Fotografije na prvi strani pariškega dnevnika Le Petit Journal so prikazovale miličnike, pozirajoče pred luknjo, ki jo je Franz pustil za seboj, tik po tem, ko so ga odpeljali v mrtvašnico. Zahvaljujoč brezbrižnosti do svojega življenja je gospod Reichelt našel slavo, ki jo je iskal, čeravno ne takšno, kot si jo je zamislil. Ker je bil eksperiment sneman, danes Franzu Reicheltu pripada naslov prvega človeka na svetu, ki je pred kamerami uspešno demonstriral posledice tega, čemur pravimo Dunning-Krugerjev učinek. Preberi več DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI→
Dolgo, dolgo preden sta brata Wright poletela v nebo, so ljudje množično padali z njega.
V devetem stoletju se je arabski polihistor Abbas ibn Firnas odel v par kril, skočil s hriba in se razletel. Stoletje pozneje se je v perzijskem Nišapurju fatalno poškodoval Ismail ibn al-Jawhari, kazaški slovaropisec, ko je skočil s vrha mošeje. Le nekaj let po tem dogodku je menih po imenu Eilmer iz Malmesburyja z božjim blagoslovom stopil s strehe svoje opatije in si polomil obe nogi. Preberi več DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI→
Vzpon fašizma je Sicilija pričakala v objemu nenehnih izbruhov nasilja, tako s strani mafije kot občasno povezanih uličnih tolp. Do zadnjega so padli vsi vidnejši predstavniki kmečkega gibanja, kot na primer župan Monte San Giuliana (današnjega Erice – Trapanija), Sabastiano Bonfiglio, ki so ga ubili 10. junija 1922. Poteze fašistov zoper mafijo so predmet številnih razprav. Apologeti režima trdijo, da je fašistično gibanje popolnoma obračunalo z mafijo, medtem ko nasprotniki trdijo, da so se fašisti spravili nad majhne ribe, medtem ko so z visoko pozicioniranimi mafijozi raje sodelovali pri zasledovanju ciljev. Kakor koli že želimo razlagati namene in načrte, drži dejstvo, da so prefekta Cesara Morija, državnega korespondenta na Siciliji, umaknili s položaja leta 1929, ko je začel obračunavati s tistimi pripadniki organiziranega kriminala, ki so bili hkrati včlanjeni v vladajočo stranko. Preberi več MAFIJA IN ANTIMAFIJA V KMEČKI DRUŽBI→
Mafija med kriminalnimi združbami in opolnomočenjem jaza
Leta 1886 je delegat Javnega varstva, Giuseppe Alongi, izdal knjigo La maffia nei suoi fattori e nelle sue manifestazioni (Mafija, njeni členi in pojavi). Po njegovi presoji so kriminalne združbe s svojimi šefi in podložniki dejansko obstajale, toda mafija je bila bolj »svetovni nazor, način občutenja in delovanja« v svetu, več kot le organizacija. Do podobnih zaključkov je prišel tudi Antonio Cutrera, avtor leta 1900 izdane knjige La mafia e i mafiosi (Mafija in mafijozi). Leta 1888 je preučevalec folklore, Giuseppe Pitrè, zapisal: »Mafija ni niti sekta niti organizacija, nima nikakršnih pravil ali omejitev … je zavest o sebi, napihnjen koncept posameznikove moči.« Predstava o neorganizirani mafiji je bila še vrsto let prisotna v splošnem prepričanju. Preberi več MAFIJA IN ANTIMAFIJA V KMEČKI DRUŽBI→
Vse od združitve Italije v enotno državo pa do petdesetih let dvajsetega stoletja je bila mafija vezana na družbi, ki je temeljila na kmečkem gospodarstvu, bila pa je prisotna tako na podeželju kot v mestih.
1861. Poročilo o nasilju na Siciliji
Sicilski namestnik Diomede Pantaleoni v poročilu javi ministru za notranje zadeve Bettinu Ricasoliju, da so umori dnevni pojav, medtem ko se nasilje uporablja v politične namene, običajno s strani vladnih sil, čeravno je največkrat obtožena opozicija. Preberi več MAFIJA IN ANTIMAFIJA V KMEČKI DRUŽBI→
