Arhiv Značk: kratka proza

Kolumne in eseji

3 DETEKTIVSKE ZGODBE, KI BI JIH ŽE ZDAVNAJ NAPISALA, ČE NE BI IMELA ADHD

Komentiraj
  1. Moškega nekega jutra zbudi zvonec. 2 policista na vhodnih vratih mu povesta, da preiskujeta umor. Anonimni glas je predstavil neizpodbitne dokaze, da je truplo zazidano v stene hiše. Moški oporeka, a ne more ukrepati zoper preiskovalni nalog s sodišča. Nemočno gleda, kako bageristi zrušijo polovico njegove hiše in v ruševinah odkrijejo … iskano žrtev! Vse razlage kažejo na moškega kot morilca. Odpeljejo ga v zapor. S pomočjo dodeljenega odvetnika poišče detektiva, da razišče primer.

Preberi več 3 DETEKTIVSKE ZGODBE, KI BI JIH ŽE ZDAVNAJ NAPISALA, ČE NE BI IMELA ADHD →

Prevodi

POSLOVITEV

Komentiraj
  • No, Maggie, končno so me sprejeli v Konservatorij. Končno.
  • Ja, Hilda, bila sem pretresena, ko sem slišala novico, pretresena.
  • Tip je bil kot princ na belem konju, ko mi je prišel povedat. Da so me sprejeli. Končno.
  • No, Hilda, če prav pomislim, so verjetno spremenili standarde ali kaj takega.
  • Oblečen je bil v srebrno, za klobuk pa je imel zataknjeno povsem belo pero. Snel je pokrivalo in zakrilil z njim v zraku in se priklonil.
  • Izvršni odbor se zadnje čase odloča za vse več čudnih potez. Veliko je govora o tem.

Preberi več POSLOVITEV →

Prevodi

ŠOLA

Komentiraj

No, imeli smo vse tiste otroke, ki so sadili drevesa, veš, ker se nam je zdelo, da … bi to sodilo v učni načrt, da bi videli, kako, saj veš, sistem korenin … pa tudi, da bi dobili občutek za odgovornost, za skrb za drugo bitje, da bi bili odgovorni ljudje. Saj veš, kaj mislim. In potem so vsa drevesa pocrkala. To so bili sami oranževci. Ne vem, zakaj so pomrli, enostavno so. Verjetno zemlja ni bila najprimernejša, ali pa semena, ki smo jih dobili, niso bila prve vrste. Vsi smo se pritoževali. Imeli smo nekih trideset otrok in vsak od njih je imel svoje drevo, za katerega bi moral skrbeti in zdaj smo imeli trideset mrtvih dreves. Vsi tisti otroci in vse tiste majhne rjave paličice … res depresivno. Preberi več ŠOLA →

Avtorska dela

DISONANCA

Komentiraj

Ko je spustila zatemnjeno avtomobilsko steklo, sem jo v trenutku prepoznal. Popravil sem si policijsko čepico, da bi prikril zadrego.

»Vozniško in prometno, prosim.«

Saj ne, da bi zares potreboval njeno identifikacijo. Toda pravila so pravila.

Iz armaturke sem slišal živčen vzdih, ki mu je sledilo šuštenje papirjev, ko je Lara Croft iskala svojo dokumentacijo. Iz kupa potrdil, viz in računov za rent-a-car je izbrskala pravi šop in mi ga pomolila skozi okno. Vzel sem ga počasi in z dostojanstvom; kot velja običajna praksa, sem si ga ogledoval in obračal vsaj nekaj sekund več, kot bi bilo to potrebno. Njeni prsti so medtem z očitno živčnostjo začeli tapkati po volanskem obroču. Preberi več DISONANCA →