Arhiv Značk: kratka proza

PONUDBA IN PUŠČAVA

Vem, zakaj ste tu. Je dejal v trenutku, ko je stopil mednje.

S kotičkom očesa je videla, da se je fant poleg nje naježil po roki.

Tu ste, ker ste spoznali, da se svet ne vrti okoli vas. Lahko kričite, besnite, jočete ali se v tišini utopite – ničesar okoli sebe ne morete spremeniti. Njegova postava je bila povsem običajna, a vsakič ko je spregovoril, je zrasel za pol metra.

Govorijo vam, da živite v miru in blaginji. V resnici živite v puščavi. Daleč proč od stroja, ki mu pravijo civilizacija – ali njegovih upravljavcev. Marina je prekrižala roke in se udobno namestila. V tej zadušljivi kleti je bila edina sproščena – vsi ostali so v Preroka zrli, kot bi se iz njegovih ust vsipala nebeška mana. Preberi več PONUDBA IN PUŠČAVA

TIPIČNI LJUBLJANČAN

Sicer pa ni imelo pomena, kar je pravil. S štrikom okoli vratu, si je razlagal, da ne rabi tolažbe. Da ima dovolj, da ni na njem nič posebnega, da si želi le malo tišine. Če bi ga posneli, bi bil vsaj v nadaljevanki, dnevniku, nekaj. Če bi ga posneli, bi iz zapora spisal še avtobiografijo. Tako pa nič od njega. Sam je slonel ob budilki, sam ob obešalniku iz Ikee, sam je gledal zvita balkonska vrata in si zamišljal, kako bo lastniku stanovanja vendarle razložil, da jih je zjebalo bolj vreme kot on sam. Preberi več TIPIČNI LJUBLJANČAN

NEKAKŠNA METAFORA

Tistega dne je Godwina težilo precej stvari. Slabo vreme zunaj je puščalo posledice na njegovem kolenu in želodcu. Radiator je oddajal nekakšne glasne zvoke, a iz sebe ni spravil prav veliko toplote, sploh pa ne za tako staro in zračno stanovanje. Zdelo se je, da visoke stene kar prepuščajo hlad od zunaj, ki se je Godwinu zažiral naprej v razbolene kosti.

Potem pa je Godwina tam okoli dveh popoldne še posebej močno vznemirilo sledeče spoznanje: Ugotovil je namreč, da ima cimra. To ga je izredno začudilo – bil je namreč pod vtisom, da že skoraj desetletje svojega vdovstva živi sam. Še bolj ga je začudilo, ko je videl, kako se je njegov sostanovalec namestil – živel je namreč na stropu, viseč z glavo proti tlom kot netopir. Preberi več NEKAKŠNA METAFORA

LEST EKŠN HIRO

Najprej sem bil skeptičen nad idejo, da na našo največjo, praktično D, misijo, privlečemo s sabo člana tako imenovane strokovne javnosti. Zdela se mi je idealna priložnost, da se eden njihov infiltrira v naše vrste in sabotira vse skupaj, a moram priznati, da mi je fant prirasel k srcu že takoj, ko sem ga zagledal.

Mlad, mozoljast, špeglar, pravi gikovski tip, tak ki vsak dan gleda hentai. Proper lolikom kandidat, če me vprašate. Se je predstavil kot mladi raziskovalec bioekozelenekemije ali nekaj podobnega. Smo takoj vedeli, da lahko hodimo po njem. »Poslušaj, gušter,« sem mu rekel in ga boksnil v ramo, »vse lahko fotkaš, delaš si lahko beležke, iščeš lahko vse možne razlage, ampak komando imamo mi, ti je jasno? Bolj specifično jaz. Štekaš? Poglej tale znak na moji uniformi.« Preberi več LEST EKŠN HIRO

IZPOSOJA VŽIGALICE

Človek bi si mislil, da si je sposoditi vžigalico na ulici preprosta stvar. A katero koli bitje, ki je že kdaj poskusilo kaj takšnega, vam lahko potrdi, da temu ni tako in bo pripravljeno priseči, da so moje izkušnje nedavnega večera še kako tipične.

Stal sem na vogalu ulice s cigaro, ki sem jo želel prižgati. Bil pa sem brez vžigalic. Čakal sem, dokler ni mimo prišel spodobno, normalno urejen možakar pa sem ga ogovoril:

»Oprostite, gospod, bi mi lahko naredili uslugo s posojo ene vžigalice?« Preberi več IZPOSOJA VŽIGALICE