Ko sem stopal do tistega zadnjega kotička v Trenti, se mi je sneg že krepko udiral pod nogami. To so tisti kraji, kjer sonce posije le redko, GPS signal pa še redkeje. Kakih 10 minut pred Skalarjem je na mojem telefonu crknila celo možnost za klic v sili. Vprašal sem se, ali bi me sploh še izsledili, če bi na spolzkih skalah zdrsnil in si zlomil nogo. Preberi več DOKONČNA REŠITEV SPLETNEGA VPRAŠANJA
Arhiv Značk: kratka proza
MAJSTER
Majster, či vprašaš mene, so šle babe v kurac. Leh bi šle najga, sm jim ponuju, pa ne, niso šle, niso šle niti na kergadrugiga, ne grejo več, babe se fukajo, sam po pravic povedan, da na vem s kirim, na vem kk, ne vem keda, še mej pa zaka. A veš, pičko sm držu … za pičko, pa ne tk ko Trump, mislim, lep sm jo primu, tk da bi ji pasal, sej js mam svije rad, resno, ne, ne se rêžat, resno mislim, ni to pir zdej, ttletapeti al ker je, ni to, men te svije, resnobno in resnično, majster, pašejo. Pa to na dušo, pizda, men je húdo, či gre. Kurba … či … mislim, ni to hejc, no. A dej … jebite se vsi skup, pizdavammatrna. Čuješ? Marš v pizdomater! Preberi več MAJSTER
PONOVNO NA ROBU
- september 2089, 11:50
Gyyu je že pošteno krulilo v želodcu. Njegov bioritem je bil že več kot teden dni snet z ustaljenih tirnic. Malo lačen, malo žejen, malo potreben, malo zaspan. Zavedal se je, da poštenega posla ni opravil od lanskega decembra, ko je prvič pomislil na penzijo. Čeravno je takrat v žep pospravil dovolj točk za dostojno preživljanje druge polovice življenja (ali morda nekoliko manj; uparjevanje, ki ga je prakticiral bolj pogosto, odkar ni več vedel, kam z vse večjo količino prostega časa, verjetno ni podaljševalo njegovega obstoja), ga je vse bolj živciral občutek, da bo po potegnjeni črti tudi on – kot vsi mi – le povrnjen v prah in nič drugega. Spomnil se je enega redkih predavanj na fakulteti, ki ga je obiskal, preden je sklenil, da to ni zanj: nekaj v zvezi z modernimi posamezniki, zaznamovanimi z nepojasnjenim pritiskom, da morajo na svetu pustiti svoj pečat. Pritisnil je na gumb svoje najljubše igračke in v pljuča potegnil z vonjem smodnika zmešan odmerek nikotina. Preberi več PONOVNO NA ROBU
NI PRAV
Ni prav, sva kričala. Tako ne gre, sva pravila. Zlovešče sva se gledala, ko sem ji držal roke pod hlačkami.
Seveda ni prav, nič ne gre skupaj. Spet sem se znašel v zagonetki, ki je najmanj neumna. Zdelo se mi je, da bo kdaj drugače, da se mi bo enkrat uspelo znajti v tipično zdravo romantični sceni. Da bom jaz tisti grduh z okli namesto zob in ona glupača, ki se bo pogovarjala s svojimi šalcami. Preberi več NI PRAV
LITEROS 3/3
In se je zaključil. Še tretji Literos namreč. Petčlanska žirija je v roke pograbila vse prispevke, ki so prileteli na uradni mail naslov in si rezervirala številne burne noči, da je skrbno prebrala do zadnje besede, dokler ni omagano obležala na postelji in začeli tuhtati o vrhuncih natečaja, ki je že tretje leto zapored poskrbel za zgodbe vseh mogočih subžanrov od sadomazohizma do LGBT, od bestialnosti do incestuoznih akrobacij. In tudi za zgodbe vseh mogočih kakovosti od skrbno načrtovanih obrtniških mojstrovin jezika do impulzivnih in distorziranih memoarov seks gurujev. Poglejmo si, kdo je leta 2017 prepričal Ank-h, Backa Jona, Gozdnega Sadeža, Driskyja Bare-ass-ovskega in Naughtiusa Maximusa. Preberi več LITEROS 3/3