Majster, či vprašaš mene, so šle babe v kurac. Leh bi šle najga, sm jim ponuju, pa ne, niso šle, niso šle niti na kergadrugiga, ne grejo več, babe se fukajo, sam po pravic povedan, da na vem s kirim, na vem kk, ne vem keda, še mej pa zaka. A veš, pičko sm držu … za pičko, pa ne tk ko Trump, mislim, lep sm jo primu, tk da bi ji pasal, sej js mam svije rad, resno, ne, ne se rêžat, resno mislim, ni to pir zdej, ttletapeti al ker je, ni to, men te svije, resnobno in resnično, majster, pašejo. Pa to na dušo, pizda, men je húdo, či gre. Kurba … či … mislim, ni to hejc, no. A dej … jebite se vsi skup, pizdavammatrna. Čuješ? Marš v pizdomater! Preberi več MAJSTER
Arhiv Značk: kratka proza
PONOVNO NA ROBU
- september 2089, 11:50
Gyyu je že pošteno krulilo v želodcu. Njegov bioritem je bil že več kot teden dni snet z ustaljenih tirnic. Malo lačen, malo žejen, malo potreben, malo zaspan. Zavedal se je, da poštenega posla ni opravil od lanskega decembra, ko je prvič pomislil na penzijo. Čeravno je takrat v žep pospravil dovolj točk za dostojno preživljanje druge polovice življenja (ali morda nekoliko manj; uparjevanje, ki ga je prakticiral bolj pogosto, odkar ni več vedel, kam z vse večjo količino prostega časa, verjetno ni podaljševalo njegovega obstoja), ga je vse bolj živciral občutek, da bo po potegnjeni črti tudi on – kot vsi mi – le povrnjen v prah in nič drugega. Spomnil se je enega redkih predavanj na fakulteti, ki ga je obiskal, preden je sklenil, da to ni zanj: nekaj v zvezi z modernimi posamezniki, zaznamovanimi z nepojasnjenim pritiskom, da morajo na svetu pustiti svoj pečat. Pritisnil je na gumb svoje najljubše igračke in v pljuča potegnil z vonjem smodnika zmešan odmerek nikotina. Preberi več PONOVNO NA ROBU
NI PRAV
Ni prav, sva kričala. Tako ne gre, sva pravila. Zlovešče sva se gledala, ko sem ji držal roke pod hlačkami.
Seveda ni prav, nič ne gre skupaj. Spet sem se znašel v zagonetki, ki je najmanj neumna. Zdelo se mi je, da bo kdaj drugače, da se mi bo enkrat uspelo znajti v tipično zdravo romantični sceni. Da bom jaz tisti grduh z okli namesto zob in ona glupača, ki se bo pogovarjala s svojimi šalcami. Preberi več NI PRAV
LITEROS 3/3
In se je zaključil. Še tretji Literos namreč. Petčlanska žirija je v roke pograbila vse prispevke, ki so prileteli na uradni mail naslov in si rezervirala številne burne noči, da je skrbno prebrala do zadnje besede, dokler ni omagano obležala na postelji in začeli tuhtati o vrhuncih natečaja, ki je že tretje leto zapored poskrbel za zgodbe vseh mogočih subžanrov od sadomazohizma do LGBT, od bestialnosti do incestuoznih akrobacij. In tudi za zgodbe vseh mogočih kakovosti od skrbno načrtovanih obrtniških mojstrovin jezika do impulzivnih in distorziranih memoarov seks gurujev. Poglejmo si, kdo je leta 2017 prepričal Ank-h, Backa Jona, Gozdnega Sadeža, Driskyja Bare-ass-ovskega in Naughtiusa Maximusa. Preberi več LITEROS 3/3
TIPIČEN DREK
Zdela si se mi rahlo neumna, kuzlica primarnega kova in primarnih misli. Saj si se takšno tudi prodajala. Slikce na raznih portalih, popisana z (angleškimi) besedami, kot so kurba, pofukaj me, uporabljena, koš za izlive preprostežev … svašta. Pretiravaš. Kurbi se pač ni treba podpisat s takšnim poceni sranjem. Kurba je kurba, ali pa to zgolj želi biti. Pokaži se pred nami z vsaj dvema kurcema sredi grla in, verjemi, verjeli ti bomo, ne rabiš črnega flomastra, ne rabiš rdeče šminke. Preberi več TIPIČEN DREK