Arhiv Značk: proza

POSLEDNJA KITAJSKA CESARICA

Janet Yellen je redko klela. Ko pa je to počela, je počela tiho in miže, kot so jo učili doma.

»Predvsem jih moramo opozoriti na tretji kvartal. Kitajci se ne ozirajo kaj prida na Indijo, vendar bodo poslušali, ko boste omenili polprevodnike … «

Prekleti Kitajci, je zaklela pri sebi. Nikoli ni mogla zares ugotoviti, kam gledajo s tistimi prekletimi malimi očmi. In tiste stisnjene ustnice – so zdolgočaseni, besni? Ali pa se ji samo ves čas posmehujejo? Preberi več POSLEDNJA KITAJSKA CESARICA

VELEUMNI DOMOLJUBEC

Ko si je končno izboril občestvo pri kralju, je veleumni domoljubec iz žepa potegnil list papirja in prebral:

»V zadovoljstvo Vašega visočanstva prinašam recept za sestavo oklepa, ki ga ne more predreti metek nobene pištole. Če bi tovrstne oklepne plošče uporabili v Kraljevski mornarici, bi bilo naše bojno ladjevje nemogoče poškodovati, s čimer bi postalo nepremagljivo. Tukaj, obenem, prilagam poročila ministrov Vašega visočanstva, ki potrjujejo vrednost mojega izuma. Poslovil se bom od vas ob potrditvi moje pravice do milijona tumtumov.« Preberi več VELEUMNI DOMOLJUBEC

IZVIRNI SLOVENSKI FILM

Ko smo bili doma, smo pogosto sedeli v tišini. To je bilo vse, kar smo počeli doma. Oče je občasno z očmi preletel časopis, ne da bi ga prijel v roke. Midva z mamo pa sva le strmela v sveče. Včasih sem dvignil oči in se zazrl naokoli, da bi preštel pajke na stropu – a se je moj pogled vselej srečal z maminim, ki me je opomnil, da so sveče tiste, v katere moramo strmeti. Preberi več IZVIRNI SLOVENSKI FILM

ONÉ

Kakšne barve si je mislil in kako čudni oblaki. Kako prijetno pihlja čezenj, on pa pokrit pod odejo, kako pljuskajo po njem valovi, on pa tako suh in nič peska nima v postelji, čeprav mu polzi med prsti. Tako ga malo boža, kot bi božal svojo deklino. In ko si premisli in ko si zaželi travo, čisto zeleno travo, je točno ta pod njegovimi prsti. In ko si zaželi golih prsi, se mimo pripeljejo, takšne fantastične, kot bi imele kolesa pod sabo, kot bi se na nekih vzvodih prismuknile v sliko in se mu nasmejale. Sproščen je, nasmejan, njegov smeh mu je končno všeč in njegov glas je globok. Ni se zavedal, da je v resnici tak. Da je tako poseben, da ob njegovem glasu zaplapola trava in da se pogledi z ulic uzrejo prav vanj. Da je tako hitro opažen. In da lahko samo s svojo željo preradovedne poglede umakne. Lahko postane izbirčen in si izbere, kdo ga gleda, s kom ima otroka in kakšne otroke ima. In poskusi najprej s tremi otroki, nato ugotovi, da je to malo prehudo, zato jim podaljša povprečni spanec na dan na 23 ur in 33 minut. Včasih smukne v nastavitve svojih avatarčkov in jim dodaja zvezdice, malo pri pridnosti, malo pri zgovornosti, dokler ne postanejo preveč jezikavi. In tudi ženo ima idealno, tako na dnevni ravni, malo spreminja njen obraz, včasih jo tudi kar poveča, saj so mu bile tiste zgodbe o ogromnih amazonkah, ki te ne spustijo iz svojih rok vedno zanimive. Pa vendar jo vedno spravi na tisto obliko, ki mu je najbolj domača, takšno, v katero se je zaljubil pred nekaj leti. Bi izračunal kdaj točno, a se je izgubil v času, bi jo tudi vprašal, a se je izgubil v prostoru. Preberi več ONÉ

RAD BI BIL STANDUPER

Rad bi bil standuper, rad bi nasmejal folk pred sabo in rad bi imel čas, da svoj nastop potreniram in rad bi imel 25 ponovitev v dveh mesecih, da bi lahko izpilil svoj nastop in rad bi nastopal pred največ 20 ljudi, da bi lahko videl obraze in razbral z njih, kaj jim klikne, kaj jim ne, kdo je pripravljen na medsebojno drkanje in kdo se izogiba očesnemu kontaktu. Rad bi imel vsaj občasno kontrolo nad svojim občinstvom in rad bi po številu prodanih kart vedel, da sem oddelal dobro in rad bi po smehu prisotnih ocenil realno svoj nastop in rad bi, da bi bilo vsaj enkrat jasno, da je moj nastop rezultat mojega dela in moj zaslužek takisto. Preberi več RAD BI BIL STANDUPER