Nekateri ljudje – ne vi ali jaz, kajti mi se imamo celovito pod nadzorom – toda nekateri ljudje se znajdejo v resničnih težavah, ko se poslavljajo preko telefona ali pa od večernega obiska. Ko se približuje trenutek in se obiskovalec počuti, da se ima pravico posloviti, vstane in naznani: »No, zdaj pa mislim … « Nato pa ti ljudje nasproti porečejo: »Oh, moraš že iti? Pa saj je vendar še tako zgodaj.« In takrat se začne pomilovanja vreden boj. Preberi več GROZNA USODA MELPOMENUSA JONESA
Arhiv Značk: proza
VEČNO VSTAJENJE
Ko je Marta videla Učitelja, kako je vstal in zakoračil proti velikim skalam, je v njej vzdrhtela zla slutnja.
»Rabi,« ga je tiho poklicala. In nato še glasneje: »Rabi!« Odkorakal je mimo nje in za njim je strumno stopilo njegovih 12 učencev. Še četa občudovalcev jim je sledila. Kot vojska, je pomislila Marta. Ni si jih upala ustaviti.
Njena sestra Marija je bila bolj pogumna – vrgla se je Učitelju pred noge in mu s solzami omočila gležnje. Preberi več VEČNO VSTAJENJE
ILL NIÑO, BEJBI
Rad primem Bukowskega v roke. Ker je življenje preprosto. Kurbe kradejo, babe so babe, tipi so tipi in pijanci še hujši. Pa ne v smislu propada svetovnega reda in mačističnih idej nadvlade, pač vzpostavitve reda pri pijancih in buzlačih. Vsem se fuka, kako se bodo, kdaj in kje, je pa druga stvar. In če se opiše socialni fuk, tak brez pozicij, pozicije moči, tak brez denarja, tak proletarski, ja, potem je Bukowski kar pravi komunajzar in njegove pičke tudi. V enem romanu spiše, da ga je izbrala, ker je imel tako umazano kopalnico, da je vedela, da ji bo polizal pičko. Pa ne bi zdaj o stanju pičke pa ne stanju kopalne kadi. Ampak, a ni to kul? A ni to enostaven svet? Sesule so mu šajbe na hiši, če so bile pač jezne. Ker zakaj pa ne bi? In kaj bo rekel in zakaj bi sploh kaj rekel? Predvsem jih pa ne bo tožil. Saj ve, da je kriv. Sicer je pa tudi vse to brezveze. Preberi več ILL NIÑO, BEJBI
DIL DAN
»Mafak maj lajf, a že spet, no?!«
Skupina najstnikov z bližnje klopi v parku ga je ošvrknila, medtem ko se je začel prestopati po avtobusni postaji in izmenično pogledoval zdaj na telefon zdaj na uro.
V istem trenutku se mu je v slušalke oglasil sodelavec: »Ha-alo, Marki, big up, bro, A ste lendal dil? Kako je šlo, odpiramo šampanjac?«
Mark se v trenutku ni mogel več osredotočiti na opravljeni sestanek: »Deki, bro, dej mi minuto, lih sem zvedu, fakin spet jih mam doma!«
»Doma jih maš?«
»Spet so se mi naselil, bro! Alarm se mi je vklopu. Vidim jih na kameri, prokleta golazen!« Preberi več DIL DAN
ZAKON PRERIJE
Stari Mick in Rodrigo sta nemo strmela v tisto, kar je bil nekoč Yorick.
Kosti so bile razprostrte po suhi travi. Pod opoldanskim soncem so se tako bleščale, da je Rodriga zapeklo v očeh. Hotel je umakniti pogled in se izbruhati nekje na spoštljivi razdalji od pokojnika. Pa se nekako ni mogel premakniti z mesta, zato je kar obstal in si zamašil usta z roko.
»Burkež je šel mimo komaj prejšnji teden,« je naposled zajamral, »pa ga menda ni on obral do kosti?«
Ozrl se je k staremu Micku, ki očitno ni bil v takšni moralni dilemi, kam upirati oči. Skoraj sočutno je zmajal z glavo, ko so njegove male plave oči sprehajale gor in dol po okostnjaku. Preberi več ZAKON PRERIJE