Rad primem Bukowskega v roke. Ker je življenje preprosto. Kurbe kradejo, babe so babe, tipi so tipi in pijanci še hujši. Pa ne v smislu propada svetovnega reda in mačističnih idej nadvlade, pač vzpostavitve reda pri pijancih in buzlačih. Vsem se fuka, kako se bodo, kdaj in kje, je pa druga stvar. In če se opiše socialni fuk, tak brez pozicij, pozicije moči, tak brez denarja, tak proletarski, ja, potem je Bukowski kar pravi komunajzar in njegove pičke tudi. V enem romanu spiše, da ga je izbrala, ker je imel tako umazano kopalnico, da je vedela, da ji bo polizal pičko. Pa ne bi zdaj o stanju pičke pa ne stanju kopalne kadi. Ampak, a ni to kul? A ni to enostaven svet? Sesule so mu šajbe na hiši, če so bile pač jezne. Ker zakaj pa ne bi? In kaj bo rekel in zakaj bi sploh kaj rekel? Predvsem jih pa ne bo tožil. Saj ve, da je kriv. Sicer je pa tudi vse to brezveze. Preberi več ILL NIÑO, BEJBI
Arhiv Značk: proza
DIL DAN
»Mafak maj lajf, a že spet, no?!«
Skupina najstnikov z bližnje klopi v parku ga je ošvrknila, medtem ko se je začel prestopati po avtobusni postaji in izmenično pogledoval zdaj na telefon zdaj na uro.
V istem trenutku se mu je v slušalke oglasil sodelavec: »Ha-alo, Marki, big up, bro, A ste lendal dil? Kako je šlo, odpiramo šampanjac?«
Mark se v trenutku ni mogel več osredotočiti na opravljeni sestanek: »Deki, bro, dej mi minuto, lih sem zvedu, fakin spet jih mam doma!«
»Doma jih maš?«
»Spet so se mi naselil, bro! Alarm se mi je vklopu. Vidim jih na kameri, prokleta golazen!« Preberi več DIL DAN
ZAKON PRERIJE
Stari Mick in Rodrigo sta nemo strmela v tisto, kar je bil nekoč Yorick.
Kosti so bile razprostrte po suhi travi. Pod opoldanskim soncem so se tako bleščale, da je Rodriga zapeklo v očeh. Hotel je umakniti pogled in se izbruhati nekje na spoštljivi razdalji od pokojnika. Pa se nekako ni mogel premakniti z mesta, zato je kar obstal in si zamašil usta z roko.
»Burkež je šel mimo komaj prejšnji teden,« je naposled zajamral, »pa ga menda ni on obral do kosti?«
Ozrl se je k staremu Micku, ki očitno ni bil v takšni moralni dilemi, kam upirati oči. Skoraj sočutno je zmajal z glavo, ko so njegove male plave oči sprehajale gor in dol po okostnjaku. Preberi več ZAKON PRERIJE
OPAZOVATI Z UDELEŽBO
Na termometru je kazalo blizu ledišča, ko je stari Micah vlekel svojo ženo po pustinji.
To mu ni bilo v kakšno posebno ugodje. Žena je bila, kot bi rekel prav tako stari Jeremiah, »težka kot cent.« To pa je z drugimi besedami pomenilo, da je bila mrtva.
Micah si je kljub mrazu na vsake toliko časa otrl pot z obraza in prisegel, da se je tokrat zadnjič poročil. Preberi več OPAZOVATI Z UDELEŽBO
ZGODBA O KOFETARICI
To je neizmerno, fantastično, ljudje se objemajo, tečejo solze sreče, kakšen pojav in čudenje, na nekem mediju so dogajanje opisali kot pravo slovensko fenomenologijo, kar je v zaporih nasmejalo humaniste, glejte zdaj tale prizor, naš mladi lev, branitelj domovine in junak resnice se postavi pred Kofetarico, slovensko Mona Lizo, čeprav je nastala leta 1888 v Münchnu, pa nič zato, kajti Ivana Kobilca je čez in čez naša, mar nas ne presune, kako je znala naslikati oči in poglede – kot da te gledajo nazaj – dogajanje prenašamo po vseh slovenskih trgih, danes je cela Slovenija na nogah in povsod čakajo rešilci, da odpeljejo kakšno šibko srce, drevi ob 20:00 se na RTV Slovenija piše zgodovina, Poskočni muzikanti nam bodo zapeli o vinu in o tem, kako lepo je biti pijan, Preberi več ZGODBA O KOFETARICI