Arhiv Značk: proza

KOMPARANJEROSI: NEKEGA POLETJA V GOSTILNI

Sektor TFF 12 za literarno (st)rokovnjaštvo je preiskal kotičke znotraj meja bivše države in našel komparativističnega modrosto, ki se je specializiral za branje in interpretiranje poletnih romanesknih prvencev. Leto 2017 sta do sedaj zaznamovala dva dogodka: inavguracija Donalda Trumpa in izid romana Poletje v gostilni Lare Paukovič. Ker je Trumpa že davno pokril dr. Nihilanth podolgeminpočez (dvakrat celo), nam je ostalo le še, da pošljemo Naughtiusa Maximusa, naj intervjuira dr. Lebanića, da ga dodobra pouči o genialnosti pisave mlade slovenske prozaistke. Preberi več KOMPARANJEROSI: NEKEGA POLETJA V GOSTILNI

XIII

Rabu sm počitek. To mi je glasno sporočala tako splošna umska in o-telesna utrujenost kot skodelica kave, ki sem jo uspel razlit, ko sem se stegnil čez mizico po nafehtanem čiku. Sobe se sploh ne spomnim. Sem sploh spal v sobi? Sem hodil tja samo jest? Ne, ne, definitivno sem spal na kakem pogradu, saj spalke še nisem imel. Stari je bil ziher že vsaj eno etapo pred mano … ali pa mogoče za mano. Ali pa se je ta trenutek oziral naokoli po glavnem trgu, ki sem ga malo prej zapustil, če me bo slučajno kje zagledal. Majhen, žilav, v brezhibni pohodniški opravi, ki jo ima lahko le Švicar. Bi se ga razveselil? Ma veš daPreberi več XIII

XII

Bil sem že precej obupan. Pred paniko sta me, kot že tolikokrat poprej, reševali moji edini vredni posesti. Spalka, pridobljena zgolj kak teden prej in Mantra. Porto se je za spanje na ulici izkazal za precej negostoljubnega. Če ne bi našel tistih odprtih ograjnih vrat, bohvet kje bi končal včeraj. Varnostnik se zjutraj ni mogel načuditi, kako mi je uspelo spati na zelenici neke zastražene banke. »Mantra, stari, Mantra,« sem si mislil, ko sem ves zaspan in pretlačen pospravljal svoje domovanje v vrečo. Preberi več XII