Arhivi Kategorije: Avtorska dela

ZAKON PRERIJE

Stari Mick in Rodrigo sta nemo strmela v tisto, kar je bil nekoč Yorick.

Kosti so bile razprostrte po suhi travi. Pod opoldanskim soncem so se tako bleščale, da je Rodriga zapeklo v očeh. Hotel je umakniti pogled in se izbruhati nekje na spoštljivi razdalji od pokojnika. Pa se nekako ni mogel premakniti z mesta, zato je kar obstal in si zamašil usta z roko.

»Burkež je šel mimo komaj prejšnji teden,« je naposled zajamral, »pa ga menda ni on obral do kosti?«

Ozrl se je k staremu Micku, ki očitno ni bil v takšni moralni dilemi, kam upirati oči. Skoraj sočutno je zmajal z glavo, ko so njegove male plave oči sprehajale gor in dol po okostnjaku. Preberi več ZAKON PRERIJE

OPAZOVATI Z UDELEŽBO

Na termometru je kazalo blizu ledišča, ko je stari Micah vlekel svojo ženo po pustinji.

To mu ni bilo v kakšno posebno ugodje. Žena je bila, kot bi rekel prav tako stari Jeremiah, »težka kot cent.« To pa je z drugimi besedami pomenilo, da je bila mrtva.

Micah si je kljub mrazu na vsake toliko časa otrl pot z obraza in prisegel, da se je tokrat zadnjič poročil. Preberi več OPAZOVATI Z UDELEŽBO

ZGODBA O KOFETARICI

To je neizmerno, fantastično, ljudje se objemajo, tečejo solze sreče, kakšen pojav in čudenje, na nekem mediju so dogajanje opisali kot pravo slovensko fenomenologijo, kar je v zaporih nasmejalo humaniste, glejte zdaj tale prizor, naš mladi lev, branitelj domovine in junak resnice se postavi pred Kofetarico, slovensko Mona Lizo, čeprav je nastala leta 1888 v Münchnu, pa nič zato, kajti Ivana Kobilca je čez in čez naša, mar nas ne presune, kako je znala naslikati oči in poglede – kot da te gledajo nazaj – dogajanje prenašamo po vseh slovenskih trgih, danes je cela Slovenija na nogah in povsod čakajo rešilci, da odpeljejo kakšno šibko srce, drevi ob 20:00 se na RTV Slovenija piše zgodovina, Poskočni muzikanti nam bodo zapeli o vinu in o tem, kako lepo je biti pijan, Preberi več ZGODBA O KOFETARICI