Arhivi Kategorije: Avtorska dela

SONETNI VENEC ANARHISTOM. II

Leto 2011. Filofaks, leglo anarhističnih teroristov.

Enajst let pozneje, nekaj osveženih fraz za modernizacijo. Francetu na čast.

se nadaljuje

V

Za ljudstvo le faliran dirigent

je tisti, ki ne upa si na plano,

ki osovražen je, ker si je rano

začel nabirat kapital; disident

 

komunizma; korupcijski agent,

ki dnevna kraja mu pomeni hrano,

ki srečen državljan mu steklo rano

zadaja; – žal, sistemski fundament.

 

Do zob oborožen je polk tatov,

ki brani skupščino in ne vda se.

… Ljudje pa pravijo, da čas je nov,

 

pripravljen nam; na koncu pa se

vklenjen vsak pred njimi znajde gol,

ko opazujejo nas dol s terase. Preberi več SONETNI VENEC ANARHISTOM. II

MALI PIR

Prvič v življenju sem pustil službo in ob tem se ne počutim najbolje. Saj veš, kako to gre.

Ravno zdaj v draginji, kaj pa naprej, a bo za nedoločen čas?

Ne bo.

Ja, kako si pa to razmišljal.

Ja, zgleda slabo.

Ja, kaj boš pa zdaj. Vse cene grejo gor, kaj če ostaneš brez. Kaj če nam zmanjka plina pa še dizla si si uhvatu. Kaj boš dva evra plačval na liter. Pa ne se zajebavat, da se misliš selit še v Ljubljano. Preberi več MALI PIR

ŠUMI

Šumi je bila posebna vrsta kafiča. Ko ga je Šumi odprl tik po osamosvojitvi, je bil to šik lokal, ukrojen po vseh jugoslovanskih standardih nobel oštarij. Po tleh ogromne ploščice visokega sijaja, izrezljani, neudobni težki stoli, razporejeni okrog v pod privijačenih izrezljanih, težkih miz, nakracljani lestenci, ogromna televizija pod stropom, dolgi beli prti, pozlačeni svečniki, bakreni pepelniki, čipkaste zavese, elektronski pikado. Vse, kar si je mogoče zamisliti, ko nekdo omeni dekor, ki ga lastnik ne bo vzdrževal. Kar se je tudi zgodilo. Vsakič, ko je vas gostila gledališko predstavo ali regionalni športni turnir, se je v Šumiju peklo kalamare in maščoba se je leta in leta zažirala v ploščice, dokler je končno ni bilo več mogoče odstraniti. Stoli in mize so se obklesali, z lestencev in televizije od dneva ena nihče ni brisal prahu, v prtih in zavesah se je nabralo več pepela kot v pepelnikih, sedem od dvanajstih svečnikov pa je izginilo kdo ve kam. Le še pikado je funkcioniral kot nov. A Šumiju je bilo za vse to malo mar. Brigalo ga je le za obisk. Pomembno je bilo, da se v lokalu zadržujejo ljudje. Tudi če ne plačajo takoj. Na steni je bila ogromna zelena šolska tabla in na njej so bila zapisana imena dolžnikov in ker so se na vasi vsi poznali, imena na tabli niso ostala za dolgo. Preberi več ŠUMI