Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Naughtius Maximus

POTOPIS. NI TO NEKA TRAGEDIJA

se nadaljuje

Evo. Mene. Tu. Opet izbeglica. Strejndžer. V tujini si vedno malo drugi, malo drugačen. Pa niti nisi to, samo vedno se počutiš, da si, ker vedno kršiš družbene norme, ali si preveč južni ali pa preveč severni ali pa si jim samo napoto na kolesarski stezi. Nikoli ni miru. Mogoče je pa to samo naš slovenski kompleks, ker ne vemo, ali bi se dali tja gor ali dol.Paradoksalno se nikoli ne postavimo geografsko ne k levi ne k desni sosedi. Čeprav nam je ta horizontalna klasifikacija toliko bližje. Je pa res, da je zdaj minilo že nekaj let, odkar se vlačim po večinsko protestantski deželi, in nisem prepričan, ali se nisem vedno počutil tako. V srednji šoli prav sigurno. V osnovni teh problemov nisem imel. Sem kotJanez, ki mu je bila že Ljubljana preveč, in ga je vedno vleklo na Jelovo brdo k Meti. To je ona Meta iz Cvetja v jeseni, ona, ki od sreče omedli, ko jo Janez končno le zaprosi. Ker je slovenski moški, malo jamra, malo muti, potem se pa napravi skupaj, ko je že prepozno.OK …V resnici njo, Meto, izda srce, a kot pove Presečnik; vsi smo vedeli, da ima šibkega, slej ko prej bi jo neslo. Ni to neka tragedija. Ker Slovenci nimajo tragedij, Slovenci niti ne upamo na srečo. Sreča, pristna sreča, tista prava ljubezen, tista slovenska ljubezen jo je pa sploh ubila spričo prvega momenta iskrenosti bodočega moža in možnosti lepšega, boljšega života. Preberi več POTOPIS. NI TO NEKA TRAGEDIJA

NUTRIFIT

Je vaš kuža, vaš najbolj zvesti prijatelj, vaše sonce, vaš mesec, vaša zvezda severnica, nesrečen, ko mu postrežete z obrokom? Vas gleda z žalostnimi očmi, kot da ste mu pravkar odvzeli edino igračo, ki jo je kadar koli prejel od vas za rojstni dan? Se vam smili, ko vas tako gleda? Se vam ne smili, ko ste mu že N-tič letos postregli z mletim konglomeratom neznane brozge iz konzerve? Dajte no, se vam res nič ne smili? Brez slabe vesti zaradi preteklih zajtrkov/kosil/večerij, imamo dobro novico za vas! Preberi več NUTRIFIT

VIRUZA. TRESE MI SE KOLMOGOROV

se nadaljuje

Brovarišice in brovariši,

medidejna situacija se zaostruje.

Kaj se piše, ko nekdo piše literarno delo? Je to delo literature, nekaj, kar je rezultat postopka dela, ki ga opravlja subjekt literatura? Ali je opisan dotični objekt, konkretni spisek vidovitih misli v črkah, ki pričajo o nekem nikjer-nikoli, tako-in-tako? Morda opisuje proces, angažirano tlako, ki ima literarne lastnosti? Kakšne so te lastnosti? Seveda takšne, ki literirajo. Črke so, ki nekam kažejo. Ponavadi v besede, ki se potem mrežijo v stavke, ki se potem mrežijo v odstavke pa tako dalje. Literiranje je v-mreženje. Ko literiram, povezujem kot otroci v delovnih zvezkih, ko smo morali povezati gmoto nerazumljivih pik v urejeno mrežo neke podobe, ta pa je naenkrat nekaj upodabljala. Ali pa ko se mrežim na hip zabavi. Zabavljači so zgleda literaturisti. Preberi več VIRUZA. TRESE MI SE KOLMOGOROV

NEKI DRUGI POTOPIS. WELL THAT ESCALATED QUICKLY

se nadaljuje

Vse odkar se je Eric Hobsbawm v svoji legendarni monografiji Nacije in nacionalizem po letu 1780 (1990) vprašal, kako bi lahko predstavnik Zemlje vesoljcem predstavil koncept naroda, se je vsak zgodovinar, še najresnejši med nami morajo priznati, vsaj enkrat poigral s tem znanstveno-fantastičnim nastavkom. Bolj kot je situacija absurdna, bolj se nam igrica ponuja sama po sebi. In današnja situacija je vse prej kot ne-absurdna. Preberi več NEKI DRUGI POTOPIS. WELL THAT ESCALATED QUICKLY

POTOPIS. SERVUS

se nadaljuje

Med pisanjem se ne sprašujem več, ali smo sredi novega vala epidemije, ali to sploh je epidemija in ni zgolj slučajno samo leto 2020 − konec sveta, ker smo spet zajebali in narobe zinterpretali majski koledar, ali je mogoče le to takozvani novi vsakdan, nova realnost, kot da prej pa nismo bili v resničnosti. In res se zdi, da boomerji rahlo uživajo v vsem skupaj, da jim je mogoče celo (seveda čisto podzavestna fora, krivi užitek) vse skupaj bolj domače. Svet se je končno spet umiril in na mejah so cariniki, ki te lahko drkajo na podlagi totalno nedoločenih predpisov. Avstrijci so imeli določeno, da moraš biti prepričljiv, ko jim obljubiš, da pa nisi bil drugje kot pri njih ali pa pri nas. Si morete misliti, kdo bo spet najbolj prepričljiv; mi nevajeni mej in mi, ki si v šoli še plonkcegelcev nismo upali zatlačiti za gate, sigurno ne. Nato boš pač poskusil naslednji dan, mogoče bo druga patrulja murije, mogoče pa medicinskemu tehniku crkne daljinski kinezerski termometer, mogoče pa bo zunaj tako vroče, da majstri-jagri ne bodo vedeli, ali so zmerili luft ali le fantomsko bolestno čelo. Preberi več POTOPIS. SERVUS