Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Naughtius Maximus

POTOPIS. ŠČEMENJE V GRLU

se nadaljuje

Osamljenost je hecna stvar. Ne vem, ali se je človek ravno zaveda; vsaj v vsej svoji veličini se je ne more. Slej ko prej si posameznik ustvari alternativne svetove in osebnosti. Zapreš se v sobo in nato se odpre nov svet, ko spustiš še rolete za več kot 24 ur postane sploh zanimivo. Tega sem se občasno naučil v tujini, verjetno bi bilo pa isto, če bi se preselil v drugo slovensko regijo. Nikogar ne poznaš, vsem si neznanec, vsi te gledajo malo čudno. Postelja je čudna, za ogledalom se že na splošno ne počutim domače ali vsaj prijetno, tako da mi je vedno kopalnica s svojo tujskostjo še najbolj pristna, ena redkih konstant pri selitvah. Mogoče pa zato potrebo številko dve opravljam vedno tako dolgo. A ta interpretacija se z analizo nečaka podre, mogoče je to zgolj moška zadeva, seveda si pa ne želim v tem besedilu vstopati v debate spola in priučenega. Ne vem, res ne vem. Samo razmišljam in imam ob tem slabo vest, kamor koli se že obrnem, naj bodo to liberali, konservativci, cerkvenarji ali pa njuejdžerji. Preberi več POTOPIS. ŠČEMENJE V GRLU

KAJ SODI NA DRUŽBENA OMREŽJA?

V luči prihajajočih javnotajnih diskusij na temo ‘Kaj sodi na družbena omrežja?‘ smo se pogovarjali s Satiričnim Rosomahom, velikim šefom in poznavalcem modernega sveta, filozofom in premišljevalcem tako preteklosti kot prihodnosti. Lahko bi rekli, da mu tema družbenih medijev leži. Postavili smo mu deseterico zagonetnih vprašanj, ki naj spodbudijo tudi naše bralce k razmisleku o naravi enega izmed najbolj unikatnih znanilcev 21. stoletja. Preberi več KAJ SODI NA DRUŽBENA OMREŽJA?

8 NA DAN

Aleksandru so se nohti zarivali v kožico na dlaneh. Pogrizel je že vso sluznico v ustni votlini. Odkar se je na preteklem dopustu v Amsterdamu do ušes prekadil, si ni zaželel enega samega diha hašiša, danes bi ubijal zanj. Zakaj, jebemumast, še ni spregovoril!?

Direktor kadrovske službe, ki je sedel na še bolj neudobnem stolu za svojo mizo, je končno zavzdihnil: »Andrej, Andrej. Ugh, Andrej.«

»Aleksander, gospod.«

»Aleksander,« se je popravil, »Aleksander. Aleksander, Aleksander, Aleksander.«

Povej že, pizda! Preberi več 8 NA DAN

LAČNI IMPERIJ

se nadaljuje

Paprikaš

Naberi paprike. Ogromno paprik. Vseh vrst. Cayenne, feferone, dolge, okrogle, vseh barv, zeleno-rdeče, rumene, pisano druščino. Do zadnjega jih sesekljaj. Kar solzijo se mi oči, ko samo pomislim na to sekljanje, da veš! … Nato vso to zmešnjavo streseš v kamnit kotel. Nato, ah, vraga! Prijatelj mi ni nič rekel, jaz sem pa pozabil vprašati, ali zadevo predčasno kaj pokuhaš … nato vmešaš kis in paradižnikov koncentrat in začimbe, vse take zadevščine – še malo grenčice za povrh … nato vsemu skupaj dodaš kateri koli hudičev preostanek večerje ali zajtrka, kračo, bedro, klobaso, slanino (pozabil sem, ali je rekel, da lahko tudi ribo) – kar koli je pač ostalo in je predobro, da bi zabrisal stran … paradajz, kumarice, take stvari. Take fensi stvari! In ko ti samo malo zakruli v želodcu – evo ti. Ves čas se greje nad ognjem, to ti je paprikaš! Samo dodajaš v kotel, nikoli ne spereš zadeve. Leta in leta je v kotlu ena in ista brozga.
Preberi več LAČNI IMPERIJ