Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Naughtius Maximus

Avtorska dela

TO PA RES NI AKLIH

Komentiraj

To pa res ni aklih

Mlad par, tam pri 72 letih, si je razlagal, da ju čisto preveč vse bolí za svoja leta. Tu so kosti pa srce pa nekaj sta se vmes že prevarala pa marsikaj sta že dala čez, marsikaj sta si že priznala; nekaj še ne, kolikor je tega pač ostalo. Marsikaj sta si še pošnofala po telefonih, odkar jih pač uporabljata. In odkar jima je vnuk nastavil profil, da lahko SMS-e končno prebereta brez špeglov, sta se brez zavedanja spreminjala v dva paranoična in zaljubljena najstnika. Preberi več TO PA RES NI AKLIH →

Kolumne in eseji

ČAS, KI JE TAKO BLIZU, A HKRATI TAKO DALEČ

Komentiraj

Moje otroštvo se mi ne zdi tako zelo oddaljeno od trenutnega časa, a vendar se je v tem obdobju življenje povsem spremenilo. Če so moji starši pri tridesetih gradili hiše skupaj s sosedi, hodili iz služb ob treh in popoldneve preživeli na vrtovih ali njivah, nas pa pustili po vasi, da smo svobodno kuhali juhe iz blata in travniškega cvetja, kolesarili po bližnjih gozdovih in travnikih in sem pa tja pomagali sosedom pri raznih kmečkih opravilih, je današnje življenje večine tridesetletnikov z otroki precej drugačno.
Preberi več ČAS, KI JE TAKO BLIZU, A HKRATI TAKO DALEČ →

Avtorska dela

ROŠADA

Komentiraj

… se nadaljuje …

»No, ale … Kaj je bilo tako nujnega?«

»Sonja, videl sem … Zdi se mi, da sem videl Žareta.«

»Žareta? Čakaj, a si ga videl, ali se ti samo zdi, da si ga videl?«

»Mislim, bil je kot on, samo da … «

»Samo da, kaj? Kje si ga videl?«

»Sej to! Vidu sem ga v McDonald’su v Šiški!«

»Čaki, čaki, čaki. Žareta si videl v Meku v Šiški? Žare nikoli ne bi šel v Meka! Sploh pa ne v Šiško!« Preberi več ROŠADA →

Kolumne in eseji

DEPRAST SM

Komentiraj

Veš kaj, Naughtius Maximus, na morim, deprast sm, a še enga teksta mi je treba? A to je moj vikend zdej za objavo? Lej, ne bom. Nimam ne volje ne energije. Zdrava Pamet Zofka mi je rekla prejšn tedn, da bom na vrsti, sm mislu, da mam dost cajta, sm ga sicer mel, sam se nism zravn spravu. Mislim pač, kurc vas gleda, a še tega mi je treba? Kdo me je v to sploh spravu. Komu od vas se je zdela dobra ideja dat men urnik? Nej bralci tud to vidjo, kake idiotske ideje ima naše uredništvo. Urnik?! Za kup bedakov tipa js?! Pa da bomo mi nardil neko komercialno akcijo, da bomo bolj poznani?! Pa dej no … Bodmo realni, stari. Js mislim, da me dost dober poznate, da je to res neumn. Če ste mel kdajkol, kjerkol, kadarkol kak premislek, da me boste s tem zvelkl iz moje lušine je bla to huda napaka. Hud feler. Pač KURC vas gleda! Ne bom pisu ta vikend. Nočem pisat ta vikend, ta vikend tud ne znam pisat! Preberi več DEPRAST SM →

Avtorska dela

SPOMINI V SENCI

Komentiraj

Na že moker asfalt so padale zadnje kaplje dežja, medtem ko so oblaki še vedno nadkrivali predmestje. Z vsakim trenutkom so postajali manj sivi in so vse bolj žareli, kot da bi iz njih sijala lastna svetloba. Zrak je dišal po svežini, ki je tistemu sicer turobnemu dnevu vračala občutek vedrine. Lahek veter je nežno božal vse na svoji poti.

Skoraj na samem koncu predmestja je stala ena hiša, ne prevelika, a tudi ne premajhna. Pravzaprav je bila ravno pravšnje velikosti. Zdaj je popolnoma prazna in osamljena.

Pred njo se je ustavil starejši avto. Ko so se vrata odprla, so zaškripala, iz vozila pa je stopil moški, ki se je takoj ustavil, se obrnil proti hiši in nepremično zrl vanjo. Preberi več SPOMINI V SENCI →