Vračanje v rodne kraje je bil vsakokrat znova svojevrsten podvig. Ne toliko sama pot nazaj – to je bilo vedno nekako najlažji del, tudi takrat, ko se je bilo treba brez denarja v Slovenijo preštopati iz Španije. To je bil navsezadnje še vedno del potovanja. Del premikanja, del avanture. A ob vrnitvi v domovino se je po navadi to kolesje ustavilo ali pa vsaj zelo upočasnilo oziroma začelo delovati le še sporadično. Tako me je, ne glede na to, po katerih državah sem pohajkoval, največji kulturni šok pričakal doma. Preberi več VRAČANJE NAPREJ
Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Naughtius Maximus
ZGODBA O KOFETARICI
To je neizmerno, fantastično, ljudje se objemajo, tečejo solze sreče, kakšen pojav in čudenje, na nekem mediju so dogajanje opisali kot pravo slovensko fenomenologijo, kar je v zaporih nasmejalo humaniste, glejte zdaj tale prizor, naš mladi lev, branitelj domovine in junak resnice se postavi pred Kofetarico, slovensko Mona Lizo, čeprav je nastala leta 1888 v Münchnu, pa nič zato, kajti Ivana Kobilca je čez in čez naša, mar nas ne presune, kako je znala naslikati oči in poglede – kot da te gledajo nazaj – dogajanje prenašamo po vseh slovenskih trgih, danes je cela Slovenija na nogah in povsod čakajo rešilci, da odpeljejo kakšno šibko srce, drevi ob 20:00 se na RTV Slovenija piše zgodovina, Poskočni muzikanti nam bodo zapeli o vinu in o tem, kako lepo je biti pijan, Preberi več ZGODBA O KOFETARICI
ŠE NAJMANJ ZAUPAM SVOJIM
Na mizi obleži pismo. Papir je še svež, tinta komaj posušena. Datum na njem 21. marec 2026.
* * *
Ne verjamem jim. Še najmanj pa svojim, ki jih volim, ki jih nameravam volit, ker bližje, kot je dan, bolj me ima, da ne bi volil nikogar. Ali pa je to spet predvolilna taktika nekaterih strank?!
ALARM
ALARM * ALARM * ALARM
Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.
JE TO MORDA NAJSREČNEJŠA KOLUMNA MOJEGA ŽIVLJENJA?
Velikonočni ponedeljek. Edini ponedeljek, ki nas nikoli ne razočara. Že nekaj let ga ne praznujem več, zato lahko mirne duše sedim na usranem balkonu in pijem kavo s smetano in cimetom ter skušam ignorirati svinjarijo v svoji neposredni bližini. Namreč verniki imajo pred veliko nočjo stanovanja in hiše zglancane v nulo. No jaz nisem vernik, niti nimam energije za nenehno čiščenje. Preberi več JE TO MORDA NAJSREČNEJŠA KOLUMNA MOJEGA ŽIVLJENJA?