Zdaj smo pa zares zatavali v filozofsko drobovje. Jemo, kot jemo, vraga, kaj je tu majavega? Z opravičilom vsem hospitaliziranim pacientom na infuziji. In hardcore fitneserjem, ki se hranijo izključno s šejki pa še ta postopek je pravzaprav identičen. Izbij dno temu sodu, Naughtius! Preberi več PRVA LAŽ. JE BIL ŽE ČAS→
Pravijo, da se je zoper resnico nemogoče boriti. To verjetno pomeni, da je naš obračun z Resnico obsojen na propad. Samo poskusite naključnega mimoidočega prepričati, da nekaj tako splošnega, kot je resnica, ne obstaja. Trdili bodo, da ste pod vplivom. Preberi več PRVA LAŽ. ODSKOČNE DESKE→
Mislim, da je ni besede, ki bi me v življenju večkrat opomnila, da sem nekoliko … drugačen. Nekajkrat so mi rekli, da sem izprijen, da sem pankrt, slišal sem tudi, da sem fukjen pa psihopat. Bil sem peder, bil sem idiot, bil sem zoprn, bil sem beden pa debelinko pa podgana pa slinček pa špeglar pa piflar pa vse, kar še lahko zabrusiš belopoltemu Slovenčku moškega spola, ki mu v resnici ne bi smela nobena zgornja beseda povzročiti nič zares hudega. In mi tudi ni. Preberi več PRVA LAŽ→
Čas je, da zaključimo našo letošnjo računovodsko ekskurzijo. Ravno pravi čas, preden se za sotrpine v servisih začne dolgo bilančno obdobje, ki njihovo nazdravljanje s šampanjcem na Silvestrovo reducira na vsega skupaj dva požirka, preostanek v kozarcu pa spravijo na stran do prvega aprila, ko domala vsi po vrsti obležijo od izmučenosti. Zaključimo ekskurzijo s kratkim pogovorom o gotovini. Pa brez skrbi, se vrnemo naslednje leto z novim osem-delnim esejem in novo poanto. Preberi več GOTOVO Z GOTOVINO→
Če ste svoji računovodkinji kdaj v preteklosti predložili prejeto fakturo z vprašljivim prometom, obstaja velika možnost, da vam je zaupala enega od temeljnih pregovorov knjigovodstva: brez prihodka ni stroška. Imenujmo ta princip načelo BPNS. Najpogostejši sta dve reakciji poslovodij. Prvo slišimo od ljudi iz (dušne) operative. Od tistih, ki na trg – po Marxu – gledajo od spodaj navzgor. Od proletariata oz. kar je ostalo od njega. Ti običajno stresejo z glavo in računovodkinji poočitajo kapitalistični misticizem z besedami: »Kakšen vudu je zdaj to, vsi vemo, da je ravno obratno: brez stroška ni prihodka! Vedno te najprej nekdo ocuza za fičnike in šele potem nekaj zaslužiš. In še to vedno premalo!« Preberi več BPNS→