Vse, kar vidite na Malti, je rumeno. Ali pa vsaj rumenkasto. Rumene hiše na rumenih skalah, v katerih živijo rumeni ljudje. Ko zacvetijo rože, imajo na začetku nekaj svoje naravne barve, preden jih prekrije rumenkast pesek, ki ga prinese južni veter.
V tem ni nič slabega. Naključnega obiskovalca bi barva morda celo preslepila, da se je znašel nekje dlje na Orientu, na manj koloniziranem delu Svilne ceste. Utopija bi se hitro razblinila, ko bi stopil v naglo rastoča mesta, ki ne kažejo posebnega obzira za pešce ali urbane planerje. Saturacija bivališč za turistične potrebe je očiten problem povsod po kopenskem Sredozemlju …
… Ampak tudi to odurno airbnb-hotelsko stavbarjenje je v očarljivi barvi sepie in blage kave. Očarljiva, če se pojaviš za kak teden ali dva. Če si tam celo življenje, je najbrž samo odurna.
Da je Malto bistveno lažje obiskati, kot na njej ostati, je seveda zgodovinska ironija epskih proporcev; tekom zgodovine je bila dežela neosvojljiva. Neolitske kulture so na njej vztrajale na tisoče let (in pustile več stavbarskih ostankov na kvadratnem metru kot kjerkoli na svetu), bronasta doba se je končala pol tisočletja pozneje kot kjerkoli drugje po Jadranu. Sulejman Veličastni se je na otoku izkrcal s 40.000 vojščaki in ga zapustil s 30.000 trupli in 130.000 izstreljenimi topovskimi kroglami – neosvojenega. Sile osi niso bile bistveno uspešnejše, a so se za svoje dobro omejile vsaj na bombardiranja iz zraka.
Neosvojljivost otoka ni samo stalni element njegove zgodovine, je tudi posledica njegove geografije. Malta je obdana z (jasno, rumenimi) klifi. Kdor bi uspel obhoditi težke naravne pregrade, bi naletel na naravne in umetne zidove, na katerih bi si polomil marsikatero nogo. Potem bi moral oblegati mestne trdnjave in se za konec loviti še po ozkih, vzpenjajočih se ulicah. Malta je ultimativna otok-utrdba.
Prosta hoja po otoku je torej svojevrstna perverzija, zato jo toplo priporočamo; najprej treking po zgodovinskih mestnih jedrih, ki jih zaradi ozkosti niti potrošniška mrzlica še ni čisto osvojila – potem pa še dolgo pohajkovanje po obalni naravi, v katere se odurna predmestja še niso uspela razširiti.
* Pojasnilo glede rumenosti – razlog tiči v rumenem apnencu, ki sestavlja večino trdne podlage na otoku – ob tem pa je tudi edini gradbeni material, ki ga imajo Maltežani na voljo.