Arhiv Značk: film

DISKURZIJA FILMSKA: ANGELI Z UMAZANIMI OBRAZI

Le nekaj ur po grozovitih krikih v kleti lokalne policijske postaje, oblečena v zamazane in preperele cunje, mulca Drisky Bare-ass-ovsky in Naughtius Maximus – ki ju vrstniki bolje poznajo po nadimkih Rasto in Timi – združeno buljita v sveže natiskan časopis in zmajujeta z glavo. Njun svet se sesuva v prah. Vrednote bosta morala dodobra premisliti. Cilje si bosta morala nanovo zadati. Spremeniti bosta morala do zadnje prostočasne aktivnosti. Čas je, da postaneta odrasla, a ne odrasla, kakršen je bil – do pred kratkim – njun vzornik, temveč odrasla, kakršni so odrasli ljudje: prilagojena, koristna, potrošna. Here we say it: bogaboječa. Preberi več DISKURZIJA FILMSKA: ANGELI Z UMAZANIMI OBRAZI

O SLABIH MASKARAH

Naj takoj razčistim: mislim, da prihaja ta članek prepozno. Moral bi ga spisati, ko je po kinih rovaril Avatar ali ko so feni Tolkiena še vedno prepričevali sami sebe, da nova hobitovska trilogija ni tako porazna, kot je očitno bila. Zadnji čas za to je bil reboot Jurskega parka. Dejansko opažam, da so se stvari odtlej nekoliko popravile. Ampak vseeno mislim, da je to preprosto treba povedati na glas.

Mislil sem reči besedo ali dve o posebnih efektih v filmih. In to, kako nadležno očitni so postali. Preberi več O SLABIH MASKARAH

BOLJ O NATURI KOT O BOGU. ALIENEJE: MOTHER!

Model. Ta film … bom zapisala kar takoj. Ta film bo genialen čez 10, mogoče 15 let. Prvič in morda celo zadnjič v svoji karieri filmofila se mi je pripetilo, da sem že ob prvem gledanju vedela, da mi je predočena mojstrovina, ki bo kot taka prepoznana šele dolgo po izidu (cel čas se govori o teh filmih – damo jim poleg zvezo besed, da so »nastali pred svojim časom« – Citizen Kane (1941), Dr. Strangelove (1964), Blade Runner (1982), vsi so danes nič manj kot klasike). Dober mesec po premieri v Sloveniji mi še vedno ne da miru. In marsikomu drugemu tudi ne. Za koliko filmov lahko to trdi sam pri sebi? Preberi več BOLJ O NATURI KOT O BOGU. ALIENEJE: MOTHER!

DISKURZIJA FILMSKA: DONNIE DARKO

Idilično ameriško predmestje nekje v osemdesetih. Zapolnjujejo ga idilične hišice, obdane z idilično živo mejo. Na cestah med njimi skoraj ne opaziš avtov; še največ je mulcev na kolesih. Da ne bi mislil, da smo obtičali v šestdesetih, so tu avtomatski škropilniki trave. Na vsake toliko nebo preleti letalo. Nihče mu ne nameni pozornosti. Še skoraj 15 let bo trajalo, da se bodo Američani naučili sumničavo gledati v nebo. Ne zaradi septembra 2001, ampak zaradi januarja tistega leta. Tedaj je namreč kinodvorane oplazil Donnie Darko. Preberi več DISKURZIJA FILMSKA: DONNIE DARKO