Arhiv Značk: filmske klasike

OTROKOM IN ŽENAM

Zgodba iz Titanika (1997) je povedna: Ko se je potapljala ladja, polna milijonarjev, pomembnežev in ostalih primerkov družbene smetane, so na reševalne čolniče spuščali – ženske in otroke.

Mogoče celo ni boljšega primera pokroviteljskega seksizma v vsej človeški zgodovini. Iz legendarne ladje so spodili nadležno mularijo in javkajoče ženske, medtem ko so magnati strumno potonili na dno in naravnost v mitologijo 20. stoletja. Tako kot v vsaki vojni je bila tudi tu smrt bolj herojska od bednega preživetja. In seveda ne bomo pustili mučeniške titule nevrednim – pravi dedec je skočil v ledeno vodo in umrl v par sekundah, namesto da bi se stiskal na nekem čolniču, kjer bi moral več ur veslati. Ugh. Preberi več OTROKOM IN ŽENAM

MOJA LJUBEZEN, ŽELEZOMOŽ

Tale zapise sem obljubila Naughtiusu do dneva zaljubljencev pa se mi je brez izgovorov sfižilo. Recimo, da sem si vzela dovolj časa za razmislek. Vprašanje je bilo – pa ne le njegovo, marsikdo me pobara po tem – kateri je moj najljubši ljubezenski film? Sama pri sebi sem ekspresno izstrelila odgovor: Iron Man (2008). Ja, vem, sprašujete se, kako je to ljubezenski film? Saj pravim, da sem potrebovala dovolj časa za razmislek. Mislim, da končno imam odgovor. Preberi več MOJA LJUBEZEN, ŽELEZOMOŽ

KYOCKIY PROTOKOLOVOY 4.0.7. NI PROSTORA ZA STARCE

KŠŠŠŠ … od letošnje konvencije NMN, koder smo načeli debato o postapokaliptiki. O puščobah. Ta moment(um) izkoriščamo za nadKŠŠŠŠ Sajfaj kvarta v debate, imenovane Kyockiy protokolovoyi, ki nas bodo, upamo tako, popeljale v svetove in višave, KŠŠŠŠ še nismo segli ob vseh branjih filozofov, mislecev in modrih ljudi, ki so za seboj pustili KŠŠŠŠ umotvore. Začenjamo s 4, ker letos štejemo četrto zborovanje KŠŠŠŠ ki redno prispevajo k vsem zapiskom o znanstveni fantastiki na (jez)KŠŠŠŠ. ElzaRosomahDottoreNaughty, uradni dopisnik Šoba in ob priliki še kdo, vsi kontribuKŠŠegalitaKŠŠ, saj tudi pred vsako objavo punkte dodobra prebesedijo … KŠŠŠŠ

se nadaljujePreberi več KYOCKIY PROTOKOLOVOY 4.0.7. NI PROSTORA ZA STARCE

DISKURZIJA FILMSKA: ANGELI Z UMAZANIMI OBRAZI

Le nekaj ur po grozovitih krikih v kleti lokalne policijske postaje, oblečena v zamazane in preperele cunje, mulca Drisky Bare-ass-ovsky in Naughtius Maximus – ki ju vrstniki bolje poznajo po nadimkih Rasto in Timi – združeno buljita v sveže natiskan časopis in zmajujeta z glavo. Njun svet se sesuva v prah. Vrednote bosta morala dodobra premisliti. Cilje si bosta morala nanovo zadati. Spremeniti bosta morala do zadnje prostočasne aktivnosti. Čas je, da postaneta odrasla, a ne odrasla, kakršen je bil – do pred kratkim – njun vzornik, temveč odrasla, kakršni so odrasli ljudje: prilagojena, koristna, potrošna. Here we say it: bogaboječa. Preberi več DISKURZIJA FILMSKA: ANGELI Z UMAZANIMI OBRAZI

O SLABIH MASKARAH

Naj takoj razčistim: mislim, da prihaja ta članek prepozno. Moral bi ga spisati, ko je po kinih rovaril Avatar ali ko so feni Tolkiena še vedno prepričevali sami sebe, da nova hobitovska trilogija ni tako porazna, kot je očitno bila. Zadnji čas za to je bil reboot Jurskega parka. Dejansko opažam, da so se stvari odtlej nekoliko popravile. Ampak vseeno mislim, da je to preprosto treba povedati na glas.

Mislil sem reči besedo ali dve o posebnih efektih v filmih. In to, kako nadležno očitni so postali. Preberi več O SLABIH MASKARAH