Ponavljajoče epidemije, izpadi pridelka in druge naravne nesreče se ne morejo kosati s škodo, ki jo podeželju prizadenejo tatovi kónj. Ti držijo kmete v stanju večnega, neprekinjenega strahu.
– Georgy Breitman, 1901
Kradljivec kónj je živel nasilno, nevarno življenje in bil ves čas na preži tako pred policijo kot kmečkimi linčarskimi tolpami. Praviloma je okrog sebe nabral bando nepridipravov in z njo zavzel vas ali trg. Tam je vzpostavil zapleteno trgovsko mrežo za prodajo ugrabljenih kónj v sosednje pokrajine, kjer jih ne bi prepoznali. To je precej podobna poslovna shema modernemu ruskemu gangsterju, ki praviloma vzpostavi domačo bazo s podkupljanjem ali ustrahovanjem lokalnega prebivalstva in političnih veljakov in jo nadalje razvije v glavno postajo transnacionalne kriminalne trgovine. Preberi več KAJNOVA DEŽELA→
On je naš kriminalec in naša dolžnost je, da ga kaznujemo.
– kmečki rek
Značilnost ruske kulture je, da je bogata v svojih oblikah kmečkega upiranja zoper oblast. Bodisi zoper državni aparat bodisi zoper fevdalno gospodo, nižje plemstvo ali uradnike, ki predstavljajo roko zakona. Na eni skrajnosti najdemo sporadične vzbrste podeželskega nasilja, tako imenovane bunte, ki jih je Puškin opisal kot »ruski upor, brez smisla ali usmiljenja.« Rusija je preživela široko paleto tovrstnih upiranj v različnih obdobjih, od Pogačeve vstaje leta 1773 do revolucije leta 1905, še bolj pogosti pa so lokalizirani primeri nasilnih izbruhov od plenjenja s strani izobčencev do obiskov »rdečega petelina« (slengovski izraz za požig: Zločin, ki so se ga posluževali kmetje kot »učinkovito orožje družbenega nadzora in izraz protestiranja znotraj skupnosti ter proti nezaželenim tujcem«). Preberi več KAJNOVA DEŽELA→
Vsaka doba se ozira v svojo preteklost z zavistjo.
V zgodnjem paleolitiku so se sredi jam v Švabskih Alpah gospodje s krizo srednjih let med podajanjem kipca Moža-Leva spraševali, kdaj so zapravili dobre stare čase. Grki so se ozirali k bogovom, Rimljani h Grkom, Britanci k Rimljanom in tako dalje in tako dalje.
Mnogim Angležem danes predstavlja idejo raja na zemlji neskončno poletje edvardijanskega obdobja. Prečudoviti čas, ko so možje igrali kriket in ženske nosile bele, bombažne oblekice, medtem ko je hvaležni svet počival pod budnim, skrbnim očesom imperija. Idila, ki je bila nasilno prekinjena, ko se je nekaj hudobnih Nemcev odločilo za šmentano vojno v Evropi. Preberi več DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI→
Fotografije na prvi strani pariškega dnevnika Le Petit Journal so prikazovale miličnike, pozirajoče pred luknjo, ki jo je Franz pustil za seboj, tik po tem, ko so ga odpeljali v mrtvašnico. Zahvaljujoč brezbrižnosti do svojega življenja je gospod Reichelt našel slavo, ki jo je iskal, čeravno ne takšno, kot si jo je zamislil. Ker je bil eksperiment sneman, danes Franzu Reicheltu pripada naslov prvega človeka na svetu, ki je pred kamerami uspešno demonstriral posledice tega, čemur pravimo Dunning-Krugerjev učinek. Preberi več DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI→
Dolgo, dolgo preden sta brata Wright poletela v nebo, so ljudje množično padali z njega.
V devetem stoletju se je arabski polihistor Abbas ibn Firnas odel v par kril, skočil s hriba in se razletel. Stoletje pozneje se je v perzijskem Nišapurju fatalno poškodoval Ismail ibn al-Jawhari, kazaški slovaropisec, ko je skočil s vrha mošeje. Le nekaj let po tem dogodku je menih po imenu Eilmer iz Malmesburyja z božjim blagoslovom stopil s strehe svoje opatije in si polomil obe nogi. Preberi več DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI→
