Večkrat sem že zapisala, da živim v soseski bogatunov, kjer morajo biti vrtovi opremljeni z angleško travo in s sterilnimi rastlinami, ki ne dopuščajo kaj dosti manevrskega prostora za razne živali. Začelo se je z eno ograjo, njihovo število pa je raslo s številom novogradenj. Ograja naše staroselske hiše je namenjena omejevanju psov, ostale pa so namenjene zasebnosti ali čemur koli pač že. Jaz te obsesije žal ne razumem. Odraščala sem namreč na podeželju, kjer je bil ograjen le vrt in nič drugega. Ironično, sosed, ki sovraži mačke in ima okoli hiše seveda ograjo, na ograditev vrta ne pomisli. Njegove rešitve so bolj sadistične. Mačke lovi in jih odpelje na njim neznane lokacije. Kaznivo dejanje, primitivno dejanje in vzrok, zakaj po petih letih bivanja v soseski bogatih kapitalističnih pizd (se opravičujem svetlim izjemam) rešujem svojo stanovanjsko stisko. Edini maček, ki je imel dostop do zunanjega sveta pa zdaj depresira vsak dan pred vrati in vsake toliko polula prostore izven WC-ja. Preberi več MIR JE DRAG →