… se nadaljuje …

»No, ale … Kaj je bilo tako nujnega?«

»Sonja, videl sem … Zdi se mi, da sem videl Žareta.«

»Žareta? Čakaj, a si ga videl, ali se ti samo zdi, da si ga videl?«

»Mislim, bil je kot on, samo da … «

»Samo da, kaj? Kje si ga videl?«

»Sej to! Vidu sem ga v McDonald’su v Šiški!«

»Čaki, čaki, čaki. Žareta si videl v Meku v Šiški? Žare nikoli ne bi šel v Meka! Sploh pa ne v Šiško!« Preberi več ROŠADA →

… se nadaljuje …

»Pizda, a ni noben drug že mal sit vsega tega?«

»Vroče je za popizdit.«

»Ma ne vročine, jebote!«

»Česa pa?« Preberi več ROŠADA →

… se nadaljuje …

Ključna napaka, po Žaretovem skromnem mnenju, ki jo je človeštvo vsakodnevno počelo v izobilju, je bilo prerano delovanje. Načrti, akcije, zakoni, rešitve, politike bi se morale uveljavljati šele, ko so bili prepoznani in razjasnjeni osnovni ter ključni elementi. Pot do cilja se je načeloma potem pokazala sama od sebe. Če pa so se vmes na kaki postojanki vseeno pokazali dvomi ali pa so bile potrebne nove rešitve, se je bilo moč vedno zanesti na kvalitetno definirano osnovo. Preberi več ROŠADA →

V letu 2030 se ljudje spametujejo in opogumijo. Zedinijo se, da so državnozborske volitve pravzaprav razgovor za službo, na katerih vsi bolj ali manj lažejo. Pod taktirko pretkanega vizionarja Žareta se navdušeno odločijo vzeti stvari v svoje številčne roke. Žare jih, kot izkušen psihoterapevt ali pa ženska z nekaj soli v glavi, v ključnih momentih usmerja in prepriča, da je bila ideja pravzaprav njihova.
Preberi več ROŠADA →