CHRISTINA AGUILERA

si vedel – kot fant – da ti bomo večno sledili kot sapi na poletni dan

vštric se ne znamo vesti, počutimo se kot osli in šolarke

šele v igri s teboj si znanje poiščemo, čustva postanejo resničnost

 

mi smo dež tvojega poletja, mi smo tvoje zime ogenj!

v nevihti smo tvoja palerina, v času meteornih padavin smo kompas

odzivamo se na (vpo)klice, ne zanikamo naših src, ne lažemo

beremo, ne sanjamo, razkrivamo, ne bomo več odveč!

 

mi smo dež tvojega poletja, mi smo tvoje zime ogenj!

 

* * *

z roko v roki hodeče množice kot vrtinec vabijo vase – to je reforma

zbujamo se en ob drugem, v noči zremo si v oči – to je komuna

držimo se, želje po Drugem so nam vsem domače – to je recipročnost

 

nekdo nekoga, nekoga nekdo, zvestoba nekomu, nekdo zvestobi!

 

čas zapravljen zase, čas nedeljen z nekom – to je zapravljen čas

iskanja je konec v črni luknji, konec iskanja – to je sprememba življenja

par rok, par želja, par potreb, pač občutij – to je revolucija

 

nekdo nekoga, nekoga nekdo, zvestoba nekomu, nekdo zvestobi!

 

* * *

kako čas potuje, ne vem, širine sveta so zame skrivnost

biti zrak, diamant, biser biti, glasba me ne premakne, mokrocvetečih

rožc ne uzre moje oko, nasmeha ne pozna moj obraz.

 

stik s teboj me iztirjuje in spreminja v zlato!

 

kako obrniti igro v nasprotno smer, mi ni znano, spustiti

človeka z rok, odpreti duri v globine svoje duše in izživeti potencial –

to je nekaj, za kar potrebujem – potrebujemo! – tebe

 

stik s teboj me iztirjuje in spreminja v zlato!

 

* * *

na prstih plešemo odkar smo bili deležni tvojega daru in

pozabljamo hojo med sencami kot nekoč. vsak dan vsakdan

drugačen je, spoznavamo, da smo

 

posvečeni! nikoli ne odidi in svetost bo ostala med nami!

 

preverjamo tvojo vero v nas, s svojo šibko vero, a ti ne obupaš –

ne obupaš nad nami. naš up je vitek, naša molitev uslišana,

drugačni smo, spoznavamo, da smo

 

posvečeni! nikoli ne odidi in svetost bo ostala med nami!

 

* * *

nikoli nihče trdil ni, da je pot brez vzponov in padcev

sanje so krhke, a prožne. v njih vztrajamo, ne da stojimo pri miru

besede so in je dobra stvar in je zaupanje in je uvid

 

tudi vreme mine, le mi stojimo skupaj!

 

prepričevali nas bodo, da čustva ne trajajo, da čutimo

kadar sanjamo in sanjamo kadar čutimo, laži in zavist govorita

iIz njih – a oni so le ovira na naši poti iskanja

 

tudi vreme mine, le mi stojimo skupaj!

 

* * *

slišite v našem vpitju kaj, kar ne bi smelo biti izvpito?

cel svet že ve – kaj ni očitno? prevzemamo nadzor

vi nas imate za norce, naša obličja gorijo – kaj ni očitno?

 

mi delujemo mimo razuma, mi smo čustva, mi smo kaos!

 

vidite v naših tresočih dlaneh kaj, kar bi bilo potrebno stiskati?

ne skrivamo se več – kaj ni očitno? prevzemamo nadzor

zakaj zadržujemo talent, ko pa ni več ovir do cilja – kaj ni očitno?

 

mi delujemo mimo razuma, mi smo čustva, mi smo kaos!

Elza Budau

 

Christina Aguilera’ je prevod dela poezije glasbenice, igralke, pesnice in vizionarke Christine Aguilere z albuma, ki nosi njeno ime (v izvirniku so posameznim pesmim dodani /delovni/ naslovi – Ljubezen za vse letne čase, Nekoga nekdo, Ko name položiš dlani, Blagoslovljena, Ljubezen bo našla način in Očitno  – ki so zaradi umetniškega vtisa na tem mestu umaknjeni).

Z vsem spoštovanjem, Elza Budau.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.