SEKSUALIJE

Brovarišice in Brovariši,

Medspletna situacija se zaostruje.

Povejmo eno danes na temo seksualij. Začnimo z vprašanjem, kaj za vraga sploh so seksualije? To so vse tiste oblike poročanja, ki se hranijo z apelom na seks. Na zgodbo, ki jo ljudje ustvarjamo ob telesni sintezi. Ki nikoli ni zadovoljiva, če je materialna. Transakcijska. »Vedno je bolje, če si čustveno usklajen,« pravijo. Ampak kaj to pomeni? Seksualije so množica izrazov, ki kažejo na vse možne kombinacije in oblike povezave akta telesne sinteze; tudi druge abstrakcije akta.

Če primerjamo telesno zahtevo prehranjevanja s telesno zahtevo, ki vedno znova rojeva osnovo, da se seksualije proizvajajo v simbolnem in imaginarnem jezika, hitro opazimo nenavadno lastnost. Za zahtevo prehranjevanja ni nikakršnega potrebnega (pozor, pobegla seksualija) zahtevka za premestitve ali metonimije v izražanju. Pri spolovilih pa imamo celo vrsto različnih izrazov, ki se spreminjajo glede na resolucijo rabe in družbeno-kulturni okvir. Moški spolni organ, penis, lulček, pen0r, kurac, D. To ne velja le za partikularnosti, ampak tudi za kombinirane sisteme, kot so npr. sam akt udejanjanja. Pri prehranjevanju akt udejanjanja zaužitja hrane nima nikakršne prisile, da se nanj nanašamo na niansirane načine. Lahko mu damo seveda drugačne oblike: »Dajmo nekaj ugriznit,« »Nekaj dajmo na zob … « itd. Ampak fundamentalna oblika premestitve nima nobene kulturne dimenzije zahteve niti ni približno tako raznolika, saj nikoli zares ne zapusti metaforičnega okvirja prehranjevanja. Pri aktu udejanjanja seksa, se hitro najde primer »švasanja« ali »prbijanja,« ki bližino svojega sporočila zakodira prav v razdalji od dejanja, na katerega kaže.

Seveda se na tej točki lahko ustavimo in pomislimo, kako to da ima prehranjevanje navkljub temu vseeno lastnost, ki jo lahko po dolgem in počez primerjamo z vsem, kar seksualije opisujejo. In sicer s pojmom »zaužitja.« Nekdo, ki se baše in je in je, deluje, kot da nikakor ne more najti točke potešitve, ki jo zaužitje hrane prinaša. Proces ponavljanja nekako transcendira telesno zahtevo kalorij in pri posamezniku sproži kratek stik z nagrajevalnimi sistemi, naštimanimi, da se človek ne izogne želenim situacijam. Po domače rečeno, da raje počne, kar ugaja, kot tisto, kar ne ugaja. Freud se je poigraval s pojmom gonov, ki podobno transcendirajo telesno zahtevo in se nahajajo v polju želje, kjer nikoli ni možno dobiti »onega,« kot jedra potešitve. Samo krožijo okoli njega.

Sam bi šel še dlje, da se ljudje naravno izmikamo redukciji na material, mehanizacijo, kar so starešine imenovali Golem. Res extensa brez cogitansa. Ustvarjati si moramo zgodbe, besedičenja, sisteme fikcij, da presežemo in upravičimo telesno brušenje. Ali pa basanje.

Luminous beings are we, not this crude matter. 

Yoda. Epizoda V – Imperij vrača udarec

Satirični Rosomah

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.