Ni prav, sva kričala. Tako ne gre, sva pravila. Zlovešče sva se gledala, ko sem ji držal roke pod hlačkami.
Seveda ni prav, nič ne gre skupaj. Spet sem se znašel v zagonetki, ki je najmanj neumna. Zdelo se mi je, da bo kdaj drugače, da se mi bo enkrat uspelo znajti v tipično zdravo romantični sceni. Da bom jaz tisti grduh z okli namesto zob in ona glupača, ki se bo pogovarjala s svojimi šalcami. Preberi več NI PRAV
Le nekaj ur po grozovitih krikih v kleti lokalne policijske postaje, oblečena v zamazane in preperele cunje, mulca Drisky Bare-ass-ovsky in Naughtius Maximus – ki ju vrstniki bolje poznajo po nadimkih Rasto in Timi – združeno buljita v sveže natiskan časopis in zmajujeta z glavo. Njun svet se sesuva v prah. Vrednote bosta morala dodobra premisliti. Cilje si bosta morala nanovo zadati. Spremeniti bosta morala do zadnje prostočasne aktivnosti. Čas je, da postaneta odrasla, a ne odrasla, kakršen je bil – do pred kratkim – njun vzornik, temveč odrasla, kakršni so odrasli ljudje: prilagojena, koristna, potrošna. Here we say it: bogaboječa. Preberi več DISKURZIJA FILMSKA: ANGELI Z UMAZANIMI OBRAZI
Po Ebenezerju Cooku nam je ostalo skromno število pesnitev. Sedem. Štejejo pa neskromno število verzov. Ne vemo, nismo šteli. Par tisoč. Mogoče deset tisoč. Trgovec s tobakom je najbolj znan. Tudi po zaslugi pastižnega romana Johna Bartha s takistim naslovom. Potem je Tobačna reciklaža, ki je prav tako dolga kot Trgovec, le malo bolj dolgočasna, ker gre v osnovi za ekonomsko pridigo. Potem je še Zgodovina upora polkovnika Nathaniela Bacona v Virginiji, ki je približno tako zanimiva in dolga, kot je njen naslov; in potem so še štiri elegije. Pisane ob smrti štirih velikih mož, njim na čast in slavo. Prilagamo prevod (verjetno) tretje najstarejše, ki jo je posvetil prijatelju, mentorju, provincialnemu sodniku v Marylandu, Williamu Locku. Objavljena je bila leta 1732 kot samostojno delo. Tu je torej Elegija ob smrti spoštovanega Williama Locka, oprode. Preberi več ELEGIJA OB SMRTI SPOŠTOVANEGA WILLIAMA LOCKA, OPRODE
KŠŠŠŠ … od letošnje konvencije NMN, koder smo načeli debato o postapokaliptiki. O puščobah. Ta moment(um) izkoriščamo za nadKŠŠŠŠ Sajfaj kvarta v debate, imenovane Kyockiy protokolovoyi, ki nas bodo, upamo tako, popeljale v svetove in višave, KŠŠŠŠ še nismo segli ob vseh branjih filozofov, mislecev in modrih ljudi, ki so za seboj pustili KŠŠŠŠ umotvore. Začenjamo s 4, ker letos štejemo četrto zborovanje KŠŠŠŠ ki redno prispevajo k vsem zapiskom o znanstveni fantastiki na (jez)KŠŠŠŠ. Elza, Rosomah, Dottore, Naughty, uradni dopisnik Šoba in ob priliki še kdo, vsi kontribuKŠŠegalitaKŠŠ, saj tudi pred vsako objavo punkte dodobra prebesedijo … KŠŠŠŠ
… se nadaljuje … Preberi več KYOCKIY PROTOKOLOVOY 4.0.6. IN POTEM JE BILA IGRA
Po Ebenezerju Cooku nam je ostalo skromno število pesnitev. Sedem. Štejejo pa neskromno število verzov. Ne vemo, nismo šteli. Par tisoč. Mogoče deset tisoč. Trgovec s tobakom je najbolj znan. Tudi po zaslugi pastižnega romana Johna Bartha s takistim naslovom. Potem je Tobačna reciklaža, ki je prav tako dolga kot Trgovec, le malo bolj dolgočasna, ker gre v osnovi za ekonomsko pridigo. Potem je še Zgodovina upora polkovnika Nathaniela Bacona v Virginiji, ki je približno tako zanimiva in dolga, kot je njen naslov; in potem so še štiri elegije. Pisane ob smrti štirih velikih mož, njim na čast in slavo. Prilagamo prevod druge najstarejše, ki jo je posvetil prijatelju in zamolčanemu ženskarju, Nicholasu Lowu. Cajtung jo je objavil leta 1728. Tu je torej Elegija ob smrti spoštovanega Nicholasa Lowa. Preberi več ELEGIJA OB SMRTI SPOŠTOVANEGA NICHOLASA LOWA
Uporabljamo piškotke. Več INFO
Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.