Arhiv Značk: poezija

SONETNI VENEC ANARHISTOM. II

Leto 2011. Filofaks, leglo anarhističnih teroristov.

Enajst let pozneje, nekaj osveženih fraz za modernizacijo. Francetu na čast.

se nadaljuje

V

Za ljudstvo le faliran dirigent

je tisti, ki ne upa si na plano,

ki osovražen je, ker si je rano

začel nabirat kapital; disident

 

komunizma; korupcijski agent,

ki dnevna kraja mu pomeni hrano,

ki srečen državljan mu steklo rano

zadaja; – žal, sistemski fundament.

 

Do zob oborožen je polk tatov,

ki brani skupščino in ne vda se.

… Ljudje pa pravijo, da čas je nov,

 

pripravljen nam; na koncu pa se

vklenjen vsak pred njimi znajde gol,

ko opazujejo nas dol s terase. Preberi več SONETNI VENEC ANARHISTOM. II

ANTOLOGIJA MODERNE ZAMORSKE POEZIJE

Smo rekli, da gremo v tiskarno stiskat novo dozo AMZP pa so zaprli tiskarne. Pa smo nabirali material na stran in čakali, da tiskarne odprejo pa smo si ravno šnirnce zavezal pa so jih spet zaprl, ker se je na jesen shladilo. Pa smo pospravli papirje, da bomo šli z njimi v tiskarno pozimi pa je še vedno naslednjih 14 dni ključnih. A veste kaj, kaj pa če bi enostavno skucal knjižnico moderne zamorske poezije na spletu pa da se ne jebemo s printom? Preberi več ANTOLOGIJA MODERNE ZAMORSKE POEZIJE

SONETNI VENEC ANARHISTOM. I

Leto 2011. Filofaks, leglo anarhističnih teroristov.

Deset let pozneje. Francetu na čast.

MAGISTRALE

Nekoč vpili smo naj parlament

gori, razpade, joče in preda se;

politiki pač gledajo le nase,

za ekonomske krize so talent,

 

za ljudstvo le faliran dirigent,

ko opazujejo nas dol s terase,

– nabirajo denar za stare čase –

preslišan pa ostaja transparent.

 

Tedaj pa, ko razpadel in zgorel je,

to isto ljudstvo, ki že dolgo gnije,

je še povleklo z vetrom kot vejevje

 

v slogu dekadent-buržoazije:

zajoče sámo Njemu (ki vesel je),

preda se in v svojo klop se skrije. Preberi več SONETNI VENEC ANARHISTOM. I