Verjamem, da se ljudi, ki prečesavajo internet, večkrat poloti tisti zoprn občutek, da so vse že nekje videli, da nobena novica ne more biti zares nova, da vse pogruntavščine, dovtipi in šale nosijo seme neizvirnosti. Preberi več SKLADANJE
NEKI DRUGI POTOPIS. DAN, KO SO UMRLI MEDIJI
… se nadaljuje …
V (2) odstavek 20. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije itd. itd. (ZIUZEOP) smo zapisali, da se ukrepi Zakona (ki je v glavnem zarisoval smernice pomoči gospodarstvu in predpisoval kdo je kdaj upravičen do kakšne oblike finančne pomoči) podaljšajo za en mesec, v primeru, da epidemija ni preklicana do 15. maja. In tako smo vsi vedeli, da bo epidemija preklicana pred 15. majem. In epidemija je bila preklicana 14. maja. Ker, seveda je bila. Nihče ni bil (oziroma ne bi smel biti) presenečen. Preberi več NEKI DRUGI POTOPIS. DAN, KO SO UMRLI MEDIJI
POTOPIS. NIČ VEČ NE BO, KOT JE BILO
… se nadaljuje …
Res ne maram, ko ljudje pravijo, da bo vse drugače. To, da smo preživeli dve svetovni vojni, verjetno ne šteje, da smo preživeli kugo, tudi ne, da so na nas padali kometi in nas je tresla zemlja, to pačnič ni. Zdaj je res konec, ni več zajebancije, zjebal nas bo (ne) čisto navadni virus. Pocepali bomo ko muhe, pobili bomo svojefamilije in zasedli vse intenzivne pojstle. Odpovedali se bomo vsemu. Dali bomo svoje telefone in jim zraven v roke porinili še kurce, ker jih ne bomo več rabli. Dnevno bomo pošiljali testerje in v WC-školjke nam bojo naštimali mikrolaboratorije. Vsi bodo vedeli, katere hiše se je bolje izogibati, obesili bomo rdeče luči, ki nas bodo opominjale na tiste − kužne. Ko bo minil prvi val, bomo čakali na drugega, ko bo drugi mimo, bomo čakali na cepivo, ko bo cepivo, bomo čakali, ali to sploh prime, ko bomo preboleli, bomo čakali,ali se ta prasica, imenovana virus,spet vrne. Ko se bo vrnil, ne bomo vrgli puške v koruzo, dali jim bom babice, da jih skrijejo pred nami, otroke, da se zmešajo, prekužijoin bodo lahko končno spet sedeli pri naši skupni mizi. Šihte bomo pustili, ker itak nimajo smisla, razen tistih najmanj plačanih, ki jih bomo podpirali z aplavzi in špilanjem na karto dolžnosti in časti. Bolje biti živ kot pa Človek. Bolje biti živ kot pa ljubiti. Naša maksima bo: »Bolje biti živ.« Bolje biti živ, a le če si tudi prej bil kaj vreden. Preberi več POTOPIS. NIČ VEČ NE BO, KOT JE BILO
VOŽNJA VSTRAN
… se nadaljuje …
Midgley pa se ni ustavil pri izumu osvinčenega goriva. Vselej poln idej, vselej pripravljen za obračun z novimi polji raziskav – ne pozabimo, še vedno ga je čakala druga katastrofalna napaka.
Za razliko od desetletnega iskanja učinkovitejšega pogonskega goriva se je do dotične prebil izjemno hitro. Še več, če verjamemo korporativnim legendam, mu je iznajdba rešitve vzela le tri dni po tem, ko so mu predstavili problem. In za razliko od svinca je ta dejansko upravičeno označena kot primer neželenih posledic: ni bilo svarila, ki bi ga lahko ignoriral, ni bilo rdečih zastavic, ki bi jih bilo treba prikriti, ni bilo tveganj, ki bi jih bilo treba sprejeti. Gre preprosto za primer predvidevanja – brez čvrstih dokazov v levo ali desno – da bo na koncu vse v redu. Preberi več VOŽNJA VSTRAN
VIRUZA. VIRUZKA RULETA
… se nadaljuje …
Brovarišice in brovariši,
računar mi ponovno deluje!
Kaj za vraga je okužba? Okužba. Okužba. Okužba. Oooookkkkuuuuuužbbbbbbbaaaaaaa (v tej besedi je le en ž, ker se mi ni dalo velikrat narediti geste s palcem, da na mobilni tipkovnici nastane ta črka). Da se nekaj od nečesa prenese nekam, kjer nekaj »od prej« postane drugačen »od potem.« Ta in ta me je okužil. Z idejo. S čustvom. S stališčem. Dal mi je viros. Biološki ali pa računalniški.