Kolumne in eseji

VOJNA KOT V FILMU

Komentiraj

Bobneča glasba, korakanje, rezki kriki, nato trenutek napete tišine, nato spopad z rožljanji mečev. A sem ravnokar opisal 90 % bitk na filmskem platnu?

Dejstvo: spektakelski vojni filmi niso pretirano prepričljivi kot spektakel, še manj kot vojna. Lokostrelce postavljajo v stranski tir, uničujoča moč konjeniškega juriša jim je tuja, mečevanje povzdigujejo v bistven del boja, oklepi in čelade pa se prebijajo, kot bi bili iz plastike. Vsi vpleteni v filmsko bitko so stavili svoje življenje za ta očitno pomemben konflikt, potem pa se v njem obnašajo, kot da so celo življenje vadili koreografsko mahanje z mečem. Preberi več VOJNA KOT V FILMU →

Kolumne in eseji

NEKI DRUGI POTOPIS. GUŽVA

Komentiraj

… se nadaljuje …

Panika je nekoliko spustila, vzdržali smo. Smo pa zato sprostili prostor v lastnih dušah, ki so ga poselile druge zverinice Pandorine skrinje. Preden bralka ali bralec pomisli: »Ah, spet novo jamranje ljudi, ki imajo preveč časa, zdaj ko so več doma!« Brez skrbi, danes se bomo nasmihali eden drugemu, kajti tako kot panika in tako kot vsi ostali podobni hišni ljubljenčki, tako bodo tudi ti, ki dandanašnji letajo okrog nas, hitro pocrkali (in potem bomo šele dojeli, da smo si bili še kar blizu in pravzaprav so bili precej okej in oh, kaj so zdaj te solze, porkamadona!).

Preberi več NEKI DRUGI POTOPIS. GUŽVA →

Kolumne in eseji

POTOPIS. TKLE JE.

Komentiraj

… se nadaljuje …

Tkle je, s pebi smo vzel stvarco resno, vsak petek jim naštelam e-šank. Na začetk se nam je zdel butast, na konc smo se ga nafukal še bl ko za tapravim. Lahko si v pižami, postla je zravn, vsak ma svojga sikspeka, zrolaš čikec, greš scat, kamera pa vedn s teb. Minibigbrother − sam za posvečene, itak. Takle v izi še zuni ne bi mogl bit. Sej sploh ni tk slab, debate pa glih tk plodne, še babe niso jezne, ko si pridno doma. Zunej bi se kozlarije začele po dveh urih, tkle pa po 20 minutah že brskaš po spominih in travme smešne za poscat so hitro na tipkovnici pod malo manj poscanimi, a ker smo vsaj rahlo metro, dobro umitimi prsti. Preberi več POTOPIS. TKLE JE. →

Prevodi

VOŽNJA VSTRAN

Komentiraj

[…]

Leta 1944 je v petinpetdesetem letu starosti, doma, v postelji, preminul genij, inženir, kemik in izumitelj Thomas Midgley ml., človek, čigar odkritja so pomagala oblikovati moderni svet do nepredstavljivih dimenzij.

Umreti v lastni postelji se sliši kot precej sprejemljiv način prehoda na drugo stran. Ne v tem primeru. Midgley je bil že nekaj paraliziran od trupa navzdol, zahvaljujoč poliu (otroški paralizi); ker pa mu izumiteljski duh ni dopuščal ponižanja ob sami ideji vseprisotnih negovalk, si je zamislil zapleten sistem škripcev, s katerim si je pomagal pri premikanju v in iz postelje. In sistem je čudovito deloval vse do tistega usodnega novembrskega dne, ko je šlo vse napak in so ga naslednji dan našli zavitega v vrvi lastnega izuma. Brez atoma kisika v pljučih. Preberi več VOŽNJA VSTRAN →

Kolumne in eseji

VIRUZA. UVODNI NAGOVOR

Komentiraj

Brovarišice in brovariši,

medspletna situacija se zaostruje!

Ravno se mudim okoli domačega računarja, ki se mi je dimil, saj je iz neznanega razloga v njem vzniknila pandemija virusov.

Do sedaj sem vedno živel v blaginji z virusi, saj smo imeli čudovito družbeno pogodbo, da sem jim jaz dajal topel dom, oni pa so me pustili pri miru. Moram se zazreti globoko vase, da ugotovim zakaj so kar naenkrat prekršili ta naš rousseaujevski pedigre. Zares nikoli ne boste vedeli ali je to res ali pa samo cenena referenca na eno določeno časovno obdobje človeštva. In tudi to, na katero točno obdobje se sedaj nanašam, ne boste vedeli. Malo vas treniram, da se navadite spustiti stvari in sprejeti nemoč, kajti le takšno dejanje vas naredi močne.

Preberi več VIRUZA. UVODNI NAGOVOR →

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri