Arhiv Značk: potopis

POSLEDNJI POTOPIS

se nadaljuje

Se zdi, da sem moral v teh epidemijskih letih, mislim, da smo že v množini, če realno ne, se pa vsaj čuti tako, rahlo odrasti. Da sem moral občasno odložiti svoj ego, v drugih primerih pa si ga šele zgraditi. Vsi poljubi so postali bolj tvegani in hkrati bolj zaželeni. Vsa druženja pa podrejena pomislekom, komu bi lahko škodil doma, v predavalnici, na pošti. Komu, ki toliko bolj potrebuje posteljo v bolnici, bi jo lahko zagodel zaradi lastne nepremišljenosti, lastne obžrtnosti po še več življenja, ko ga nekaterim v sapah zmanjkuje. Preberi več POSLEDNJI POTOPIS

POTOPIS. SICER PA VSESPLOŠNI PREPAD. KVAZI(NE)REALNOST

se nadaljuje

Fascinantno mi je, da delujem, da me sprejmejo kot še kar kompetentnega in mi zaupajo.Večinoma. Seveda me radi tudi nategnejo, ne vem še, ali je to zaradi moje kinderčokolade face ali mi piše na čelu, da se ne bom upiral in da bom raje, kot prenašal sranje, fuknil na mizo še kakšen evro ali pa nastavil še kakšen svoj prst, da ga zvijajo.

Jebi ga. Preberi več POTOPIS. SICER PA VSESPLOŠNI PREPAD. KVAZI(NE)REALNOST

POTOPIS. ŠČEMENJE V GRLU

se nadaljuje

Osamljenost je hecna stvar. Ne vem, ali se je človek ravno zaveda; vsaj v vsej svoji veličini se je ne more. Slej ko prej si posameznik ustvari alternativne svetove in osebnosti. Zapreš se v sobo in nato se odpre nov svet, ko spustiš še rolete za več kot 24 ur postane sploh zanimivo. Tega sem se občasno naučil v tujini, verjetno bi bilo pa isto, če bi se preselil v drugo slovensko regijo. Nikogar ne poznaš, vsem si neznanec, vsi te gledajo malo čudno. Postelja je čudna, za ogledalom se že na splošno ne počutim domače ali vsaj prijetno, tako da mi je vedno kopalnica s svojo tujskostjo še najbolj pristna, ena redkih konstant pri selitvah. Mogoče pa zato potrebo številko dve opravljam vedno tako dolgo. A ta interpretacija se z analizo nečaka podre, mogoče je to zgolj moška zadeva, seveda si pa ne želim v tem besedilu vstopati v debate spola in priučenega. Ne vem, res ne vem. Samo razmišljam in imam ob tem slabo vest, kamor koli se že obrnem, naj bodo to liberali, konservativci, cerkvenarji ali pa njuejdžerji. Preberi več POTOPIS. ŠČEMENJE V GRLU

POTOPIS. SVET JE LITERARNI TRAK

se nadaljuje

V katerem valu smo? Zazdeva se, da mi je tale koronska kriza bolj pisana na kožo kot kaj drugega do zdaj.

Itak, zdaj trkam po, recimo, leseni mizi, da pa vseeno le res ne fašem česa, nekaj me boli grlo in nisem prepričan, ali bi se dal že v samokaranteno, ampak v takem stanju sem redno parkrat na leto. Niti nimam nekih znakov, čeprav mi kolegica Zofi sporoča, da so jo dali na test navkljub neravno tipičnim znakom. Najprej kovid in potem vsi drugi. Aids je že zdavnaj spušnil na sceni potencialnih permanentnih grozot, sledili bodo počasi še druge bolezni, boleznine in ekscesno obnašanje. Jutri bom na pregledu čisto samozavestno oddal svoje krvne izvide. Zdaj ne bodo tako zlovešči, zdaj bomo veseli, če mi pred vhodom ne namerijo temperature. Preberi več POTOPIS. SVET JE LITERARNI TRAK