NEKI DRUGI POTOPIS. UVODNI NAGOVOR

Zjutraj sem se spravil na travnik in začel nabirati cvetlice. Res se je bližal prvi spomladanski dan, a mislim, da nas je bliskovit konec zime kar nekoliko presenetil, zato sem kaj bliskovito nabral za cel šopek in se odpravil nazaj. Doma sem bero povezal v šopek in ga v plastičnem lončku odnesel prodajalkam v lokalno trgovino. Za prodajalke. Ker vestno pazijo na celo blokovsko naselje in v teh hudih časih skrbijo, da imamo vsi reden dostop do hrane. Ni ne vem kaj, ampak recimo da zadostuje za simbolično gesto. Moja hvaležnost za vaše delo cveti kot trobentice sredi polja.

Postal sem na vhodu in spregovoril z varnostnikom. Na predpisani razdalji, kakopak. On je moral imeti nadeto masko, meni je moral oprostiti zgolj improvizirano zaščito iz pisane rutke, s katero sicer piratsko ščitim oči pred lasmi, ki neumorno poganjajo v odvečne centine. »Obisk ni prav nič blazno upadel,« je dejal. »Taisti folk, ki je prejšnji teden nabavil za 200 evrov robe in jo je moral domov voziti z vozičkom, pride vsak dan čisto normalno v trgovino po kruh pa mleko pa meso pa zelenjavo pa sadje.« Nič čudnega, si mislim, saj teh stvari nimajo kam spravit, če so si pa vse police zapolnili z rižem pa moko pa špageti pa instant juhicami pa konzervami s fižolom.

To smo mi. Totalen odpis razuma, le ena navadna groza. Nejasen strah pred neznanim. Kaj bo, če bo. Kaj bo, če pa ne bo. Če pa res ne bo. Nisem zapisal panika, da se ne bi kdo našel v zapisu in zameril pripisanemu žaljivemu tonu besede. Ampak v resnici je res panika. V toliko v kolikor gre za konstruirano občutje od zunaj.

Razmišljam že cel teden, odkar sva se s Sadežem odločila za jezdne, kolumnistične zapise v času karantene, kako odgovoriti na vprašanje: kaj me je korona naučila? In zdaj vem. Naučila me je, da se ljudje ne smejo sramovati panike. Panika, to smo mi. Nismo popolni (predvsem zato, ker je popolnost hokus pokus), jebiga.

Vse profile smo srečali te dni na socialnih medijih in mnogo jih še bomo v prihajajočih tednih. Bližnji se nam bodo razgalili v luči, ki jim je ne bi nikoli pripisali. Bežni znanci se nam bodo zamerili in na vsake toliko bo prišla tolažba, od koder je ne bi nikoli pričakovali. Vse to smo mi.

Ne bom napisal, da mene pa v tem obdobju ni groza. Ne bom, ker to enostavno ni res. Morda vrstni red ni tak kot pri kom drugem. Kot običajno skrbim za svoje zdravje. Gibam se dovolj, jem veliko vitaminov in mineralov in omega 3 in aminokislin, moj antivirusnik poganja na vse cilindre; če me bo pobralo od virusa, potem očitno nisem ustvarjen za ta planet. Me je pa groza nacionalizma. Bojim se paranoičnega skakanja oči povsod okoli. Skrbi me vztrajanje pri nepreverjanju vira informacij. Je napisala frendica na fejsu, ko je Janša zamenjal infektologinjo s PR-ovko: »Evo, vas je že kaj strah?« Pa sem si mislil: »Bejba, to, da ga zdaj nismo gledali, še ne pomeni, da se ga vsa ta leta nisem bal.«

Marsikaj bo prišlo na plano v teh dneh. Imeli bomo ljudi, ki bodo povsod videli zaroto. Imeli bomo ljudi, ki bodo nosili po dve obrazni maski naenkrat. Imeli bomo ljudi, ki bodo kleli čez Tita in imeli bomo ljudi, ki ne bodo nikoli več jedli v kitajskih restavracijah. Imeli bomo ljudi, ki bodo plačali zadnji socialni prispevek in za vedno odšli iz države in imeli bomo ljudi, ki bodo trdili, da bo še cel mesec, preden bo farmacija razvila cepivo za SARS 2 (kljub temu, da še vedno nimamo cepiva za SARS 1). Imeli bomo ljudi, ki bodo pretepli človeka, ker je zakašljal na ulici in imeli bomo ljudi, ki ne bodo nikoli spoznali razlike med ‘ravnati odgovorno’ ter ‘ravnati brezglavo’. Imeli bomo ljudi, ki bodo bolni hodili v službo in imeli bomo ljudi, ki bodo s prstom kazali na vse, ki ne ostanejo doma. Imeli bomo ljudi, ki bodo virus razumeli enako kot razumejo radioaktivno sevanje in imeli bomo ljudi, ki bodo trdili, da se ni čisto nič spremenilo. Vse to bomo imeli in še več. To smo mi. Homo homini panika.

Jaz sem se za začetek naučil, da panike ne bom zameril nikomur.

Se nadaljuje …

Naughtius Maximus

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.