POTOPIS. UVODNI NAGOVOR

Vsega boga smo že preživeli, bomo še pa to![1] Seveda ne nonšalantno, seveda tudi ne objestno. Včasih se zazdi, da kot utapljajoči vlačimo ljudi s sabo v temo. Nekateri nalašč, nekateri pa iz strahu pred osamljenostjo … Pa ne bomo deprasti, da ne porečejo, kako hočemo skvariti revolucionarnega duha ljudstva, ki se res tako simpatično počasi prebuja v nas. Krize prinesejo tudi kaj dobrega, tudi kaj lepega, tudi kak svetski orgazem in posledično še svetejšega otročka.

Ker se ne spodobi, da sredi krize, ko vsi vsem razlagamo, kako moramo ostati doma, pišem potopis o lepih in toplih krajih, kjer ženske za vsakim vogalom plešejo, kjer so boki orodje dobrega starega proslavljanja plodnosti in kjer moški že skoraj užaloščeno pogledujejo, če jim vsaj z očmi ne nategneš izbranke. E, seveda, je pa to bolj komplicirana igra. Slej ko prej se dober žur prevesi v predobrega in takrat nekdo nekako nekje pod pritiskom srbeče-pojočih pesti zakriči: »Polícia!!!«

Pa ne bomo spet o fuku, ker se zdaj res ne spodobi, da ljudi, ki se morajo paziti kapljičnih okužb, spodbujamo h kapljičnim odnosom. Vlažne hlačke danes bolj pritičejo obrazu kot pa sladkim pomladnimmokrocvetečim rož’cam … In ja, brezupno čakam nanje, na pomlad, na toploto, da preženemo ta virus s pomočjo narave, ki nam ga je sama tudi zagodla, končno stran. In ne, virusa niso umetno ustvarili niti Rusi niti Kitajci niti Američani. Čisto vsi smo ga fasali, zato ker smo pač vsi ljudje. Jebi ga, to bo treba enkrat že končno priznati. In kot Bog ni vedno dober, tudi narava ni. Sicer je pa to stvar interpretacije. Mar ni dobro, da se svet, ki je dnevno drsel iz ležajev normalnosti vsakdana, ustavi vsaj za 14 dni? Zrak je čistejši, ne kupujemo neumne plastike, skretpapir je končno bolj cenjen kot pa tamagočiji.[2] Mogoče se bomo celo spomnili, da si lahko riti tudi umijemo, namesto obrišemo. In tisti gozd za hišo … Tam se da prav prijetno pod sončkom in dezinfekcijskim prepihom lulat. Nazaj k narav(na)(nost)i!

Nimajo ljudje zastonj tradicije karnevalov in pusta − Hudiča, Temno, Noč in Neznano je treba prestrašiti, pregnati, ker tradicije in navad ne jemljemo več resno, ampak še zgolj kot zabavo, pa vse te pizdarije trajajo malo dlje. Navade in tradicije morajo biti tudi matra. A o tem smo že prej − dobro in zlo in to starodobno sranje o vzajemnosti vsega in vseh. Začinimo to misel še s tem, kako smo v resnici mali in kako včasih preveč pogumno postavljamo sebe v prvi plan, ko smo vendarle v enem zadnjih. Nekdo nam nekako pusti sodelovati, vodili pa te igre res ne bomo nikoli.

In ja, vem, karneval bi bil res katastrofa, ne bom razlagal, kako se je pacient 0 (po vsej verjetnosti pa kar pacient 666) v Kölnu po sprejetju v bolnico odpravil še na karneval. Jebi ga, niso vedeli, kaj mu je, pa je v dobri veri odšel odganjat zle duhove. Virus so zaznali šele v drugi bolnici.[3] Ne moremo mu zameriti, ne moremo mu groziti, kot so grozili neki družini pri nas. Tudi zdravnikom ne moremo. Da so se nekateri bali priznati, kje so bili, je družbeni problem, ki ga bo veliko težje preseči, kot je prenesti dva tedna karantene.

Dva tedna brez ljudi?!?!

Milina.

Biti nujno vsaj dva metra stran od sočloveka?

Luksuz!!!

Naj bo to prvi del opisa poti, kako sem iz tedna v teden bežal virusu, ki me je na koncu še v najbolj kruti verziji pričakal pred domačimi vrati. Zato skromno dodajmo le še: Ljubo doma, kdor ga ima, saj nekateri ne bodo imeli kam in h komu ubežati.

Vse dobro želim(o) vsem nam v imenu Jezdecev!

Se nadaljuje

Gozdni Sadež

[1] Pišem 15. 3. 2020 v času epik krize koronavirusa, v času razglašene epidemije in slabo izvajane karantene. V času, ko so Kitajci spet kinezerji, Italijani spet makaronarji. V času, ko si lahko s Hrvati spet privoščljivo po Ježkovo voščimo, kar koli že pač si (vsaj na zunaj) ne želimo−lafhejtrilejšnšip pa to.

[2] Po pravici povedano, vsaj pet minut sem iskal današnji ekvivalent legendarnemu tamagočiju, a se ga ne spomnim. Predloge sprejemam v komentarjih.

[3]Ja, lahko se zgodi tudi Nemcem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.