VPRAŠANJE POEZIJE, VPRAŠANJE OBSTANKA NARODA (PISMO)

Pozdravljene, drage nam bralke. In bralci. Običajno bi v teh izrednih razmerah napisali kaj spodbudno toplega, morda izsek iz dnevnika ali esejček o novih razmerah, v katerih smo se znašli.

Namesto tega smo prisiljeni objaviti nekaj drugačnega. Pismo, zaskrbljujoče pismo, ki sem ga prejel le nekaj minut nazaj. Naš dopisnik in dežurni psihoterapevt Nihilanth, dr. med., ki se je v preteklosti že angažiral v našem malem društvu s svojimi znamenitimi delavnicami in novoletnimi željami. S svojo edinstveno metodo je pomagal milijonom.

Ker nam je pisal glede zares urgentne zadeve, pismo objavljamo v nadaljevanju v celoti:

* * *

Topli pozdravi tudi tebi, kolega Drisky.

Naj za začetek zavrnem tvojo prvo (pretirano) skrb. Četudi sem v človeških letih preživel že tisočletja in bi moral biti uvrščen v rizično skupino za vašo čudovito novo kugo, me moja razpotegnjenost čez tisočere dimenzije varuje pred banalnostmi vsakdana. Če ti pojasnim plastično v metafori, ki jo lahko razumeš: v kolikor bi se okužil tisti mali delček mene, ki štrli v tvojo dimenzijo, bi ga pač odstrigel, kot sam porežeš noht, in pustil, da zraste nazaj. 

Dovoli mi, da izrazim iskreno navdušenje nad prihajajočimi tedni. S tem se mogoče ne boš strinjal, ampak z novo kugo ne bo nič drugače kot s staro. Na milijone vas bo obležalo mrtvih, milijardam bo ostala duševna brazgotina. Travma, teror in nebrzdan fašizem bodo zaokrožili po obli. In ko bo vsega konec, boste prakticirali nek nov družbeni red in nov tip humorja. Katastrofalne spremembe so nekaj, o čemer nenehno fantazirate, sedaj jih boste izživeli v živo. Zavidam vam.

Me pa resnično, izjemno skrbi, kar si zapisal v nadaljevanju. Morda si se želel samo pohecati, ali pa potarnati čez nekaj, kar se ti zdi nebistveno, kot ljudje pogosto počnete v času stiske. A bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da gre za prioritetno zadevo. Sto tisoči, celo milijoni bodo torej nekontrolirano obstali brez dela, z omejenim dostopom do rekreacijskih površin ali trgovin, vendar hkrati z neomejenim dostopom do svojih računalnikov in pisal? Ne morem verjeti, da vaše vlade tega še niso naslovile. Ob vseh ukrepih čez gibanje, delo in higieno nimate enega pametnjakoviča na celi obli, ki bi opozoril na problematiko pesnjenja v karanteni?

Govorila in pisala sva o tem že večkrat. Na svetu ni nevarnejše dejavnosti od slabe poezije. Izrazil sem celo prepričanje, da je slaba poezija ob raketometalcih edina stvar, ki me lahko fizično poškoduje. Z zasmehovanjem in cinizmom sva se borila proti njej, skupaj pisarila uničujoče kritike, trolala sva večere poezije in prenapihnjene avtorje, ki so tam nastopali. Dosegla sva veliko. A tokrat sva se znašla pred nalogo, ki ji sama ne bova kos.

Bomo res dopustili, da se milijoni ljudi vsak dan usedejo na kavč in v prepričanju o svoji izjemnosti in edinstvenosti začnejo škrebljati na papir ali računalnik svoje veleumnosti? Bomo dopustili, da se poezija namnoži in razmnoži, da nas takoj po koncu karantene zasujejo z njo? Saj – če veva, da je 95 % poezije slabe, potem ni treba veliko do ugotovitve, da je takšna poezija bolj nalezljiva od nove kuge.

Zato predlagam sledeče:

  • Takojšen moratorij na pisanje poezije. Prepovedane so tudi pesmi v prozi. Število dovoljenih metafor se omeji. Vsaka nova vezana ali nevezana beseda, ki se ne bere dobesedno, je odstranjena iz javnega prostora.
  • Predpiše se znatna finančna kazen za vsak napisan verz; kazen se podvoji, če je verz objavljen.
  • Za potrebe nadzora prvih dveh točk se angažira civilna zaščita in prostovoljci, ki bodo opozarjali avtorje in policijo na vsakršne kršitve.
  • Vlada za potrebe omejevanja slabe poezije nemudoma naroči in razdeli videoigre in igralne konzole vsem pomoči potrebnim in frustriranim.

Poročaj mi o svojih uspehih. Skupaj zmoremo.

Pošiljam pozdrave,

tvoj Nihilanth, vladar Dimenzij.

Drisky Bare-ass-ovsky

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.