POTOPIS. NIČ VEČ NE BO, KOT JE BILO

se nadaljuje

Res ne maram, ko ljudje pravijo, da bo vse drugače. To, da smo preživeli dve svetovni vojni, verjetno ne šteje, da smo preživeli kugo, tudi ne, da so na nas padali kometi in nas je tresla zemlja, to pačnič ni. Zdaj je res konec, ni več zajebancije, zjebal nas bo (ne) čisto navadni virus. Pocepali bomo ko muhe, pobili bomo svojefamilije in zasedli vse intenzivne pojstle. Odpovedali se bomo vsemu. Dali bomo svoje telefone in jim zraven v roke porinili še kurce, ker jih ne bomo več rabli. Dnevno bomo pošiljali testerje in v WC-školjke nam bojo naštimali mikrolaboratorije. Vsi bodo vedeli, katere hiše se je bolje izogibati, obesili bomo rdeče luči, ki nas bodo opominjale na tiste − kužne. Ko bo minil prvi val, bomo čakali na drugega, ko bo drugi mimo, bomo čakali na cepivo, ko bo cepivo, bomo čakali, ali to sploh prime, ko bomo preboleli, bomo čakali,ali se ta prasica, imenovana virus,spet vrne. Ko se bo vrnil, ne bomo vrgli puške v koruzo, dali jim bom babice, da jih skrijejo pred nami, otroke, da se zmešajo, prekužijoin bodo lahko končno spet sedeli pri naši skupni mizi. Šihte bomo pustili, ker itak nimajo smisla, razen tistih najmanj plačanih, ki jih bomo podpirali z aplavzi in špilanjem na karto dolžnosti in časti. Bolje biti živ kot pa Človek. Bolje biti živ kot pa ljubiti. Naša maksima bo: »Bolje biti živ.« Bolje biti živ, a le če si tudi prej bil kaj vreden.

Nič več ne bo, kot je bilo, kričijo tisti, ki jim je seksa dovolj, tisti, ki zagrenjeno ždijo v svojih stanovanjih in na etažnih sestankih kujejo načrte, kako razjebati otroška igrišča pod bloki, kako pregnati starčke na vozičkih, kako se znebiti travarjev, kako kurbam razložiti, da so dobrodošle le v postelji, na ulici pa ne. Bolje biti živ, bomo kričali z oken in to bo naš novi oktroirani dušni aksiom.Izumili bomo novo besedišče, drugačnega kot tistega, ki nam ga je teden, dva prej ponujal Rosomah. Ne bo več lupčkanja, zdaj bo komolčkanje. In seksalo se bo čez rjuho, tako, kot se je to že delalo nekoč v pravih, lepih janzenističnih časih. Končno bomo normalna, čista, prefinjena in urejena družba.

Ko bomo dokončno neprodušno zaprli vrata in se skonektali čez medmrežje, bomo mogoče zaspali mirno. Dronov ne bomo več pošiljali morit politično problematične, pač pa v merkator po pir. Če pomisliš, mogoče res končno pridemo do utopije. Ampak če je Eva ni prenesla in je raje požrla tisto prepovedano jabolko, kot da bi ji Adam še naprej moralistično sral po glavi, iz čigavega rebra je v resnici nastala, vprašanje, ali bo to uspelo nam.

Se nadaljuje

Gozdni Sadež

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.