Tolaži me dejstvo, da je še vedno vse kurac in da se nič nikamor ne prestavi, kar pomeni, da imamo nesmiselni ljudje in nesmiselni poklici še vedno svoje mesto. Pač nekdo mora delati in študirati nič, to je ta naša pogodba, naša navada, naš bit, naše srce. Kot da je šport kaj drugega, podrkavanje nekih minut, zdaj že bolj desetink, kdo lahko kaj hitreje ali bolje. Od tega še nobeden ni ozdravel. Prej obratno. Športniki so vedno bolj sfukani, bolnice pa vedno bolj polne. Atiji v preporodu doživljajo kapi na 40 stopinjah, ko tiščijo na pedalke, da bi sebi in svetu dokazali, da so se spremenili, da imajo cilj in da so zdravi, da jim kurac še lahko stoji tri ure skupaj in da zmorejo svojo ženo napičiti bolje, kot so jo na poročno noč. Potem jih pa fršlok. Na hitro in brez ženinega šoka. Pa zdravi pa še mladi pa tako fejst pa tako zabavni. Jebi ga, nismo večni. Preberi več TOLAŽBA →