Mafija med kriminalnimi združbami in opolnomočenjem jaza
Leta 1886 je delegat Javnega varstva, Giuseppe Alongi, izdal knjigo La maffia nei suoi fattori e nelle sue manifestazioni (Mafija, njeni členi in pojavi). Po njegovi presoji so kriminalne združbe s svojimi šefi in podložniki dejansko obstajale, toda mafija je bila bolj »svetovni nazor, način občutenja in delovanja« v svetu, več kot le organizacija. Do podobnih zaključkov je prišel tudi Antonio Cutrera, avtor leta 1900 izdane knjige La mafia e i mafiosi (Mafija in mafijozi). Leta 1888 je preučevalec folklore, Giuseppe Pitrè, zapisal: »Mafija ni niti sekta niti organizacija, nima nikakršnih pravil ali omejitev … je zavest o sebi, napihnjen koncept posameznikove moči.« Predstava o neorganizirani mafiji je bila še vrsto let prisotna v splošnem prepričanju. Preberi več MAFIJA IN ANTIMAFIJA V KMEČKI DRUŽBI→
Vse od združitve Italije v enotno državo pa do petdesetih let dvajsetega stoletja je bila mafija vezana na družbi, ki je temeljila na kmečkem gospodarstvu, bila pa je prisotna tako na podeželju kot v mestih.
1861. Poročilo o nasilju na Siciliji
Sicilski namestnik Diomede Pantaleoni v poročilu javi ministru za notranje zadeve Bettinu Ricasoliju, da so umori dnevni pojav, medtem ko se nasilje uporablja v politične namene, običajno s strani vladnih sil, čeravno je največkrat obtožena opozicija. Preberi več MAFIJA IN ANTIMAFIJA V KMEČKI DRUŽBI→
V južnem okrožju Arizone, zvezne države ZDA, najdemo mesto Nogales, na prvi pogled povsem povprečno ameriško mesto z nekoliko več kot 20 tisoč prebivalcev. Večina njih predstavljajo družine z letnim prihodkom okrog 30 tisoč dolarjev. Povprečna starost meščanov je 34 let, ti pa so – vsem težavam ameriškega zdravstvenega sistema v splošnem pogledu navkljub – zdravi. Smrtnost med otroci je majhna, strošek zdravstvenega zavarovanja je v primerjavi z ameriškim povprečjem nizek, Nogalčani pa so, povprečno gledano, bolj zdravi od preostalih Američanov. Brezposelnost je 7-odstotna, 29 odstotkov prebivalcev je uspešno zaključilo srednjo šolo, 35 odstotkov jih je zaključilo fakulteto, 32 odstotkov pa je ostalo na tretji stopnji izobrazbe. Večina šolanega prebivalstva šteje manj kot 44 let, stopnja izobraženosti pa vztrajno narašča z vsako generacijo. Preberi več MEHIŠKO-AMERIŠKA MEJA. ZGODBA DVEH KOLONIJ→
