Lahko se prepričujemo, da Rihard III. (1592)[i] dejansko govori le o vojni dveh rož in ne o fašističnih gibanjih tridesetih let dvajsetega stoletja. Prav tako lahko vztrajamo pri tem, da se je Koriolan (1605) absolutno moral odvijati v Rimu in ne Parizu. Mogoče je tudi trditi, da Mercutio nikakor ni mogel biti temnopolti transvestit. Vse to so upravičene trditve s trdno podlago. Na sebi.
In vendar … včasih … večkrat kot ne … umetnikovo delo še vedno učinkuje, ne glede na to, kako brutalno se je genialni režiser odločil poigrati z njegovimi nastavki. Na vsake toliko, kot na primer v filmski adaptaciji Riharda III. (1995) z Ianom McKellnom, učinkujejo z neverjetno prepričljivostjo. Preberi več POHIŠTVENA PRAVILA→
Vsaka doba se ozira v svojo preteklost z zavistjo.
V zgodnjem paleolitiku so se sredi jam v Švabskih Alpah gospodje s krizo srednjih let med podajanjem kipca Moža-Leva spraševali, kdaj so zapravili dobre stare čase. Grki so se ozirali k bogovom, Rimljani h Grkom, Britanci k Rimljanom in tako dalje in tako dalje.
Mnogim Angležem danes predstavlja idejo raja na zemlji neskončno poletje edvardijanskega obdobja. Prečudoviti čas, ko so možje igrali kriket in ženske nosile bele, bombažne oblekice, medtem ko je hvaležni svet počival pod budnim, skrbnim očesom imperija. Idila, ki je bila nasilno prekinjena, ko se je nekaj hudobnih Nemcev odločilo za šmentano vojno v Evropi. Preberi več DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI→
Fotografije na prvi strani pariškega dnevnika Le Petit Journal so prikazovale miličnike, pozirajoče pred luknjo, ki jo je Franz pustil za seboj, tik po tem, ko so ga odpeljali v mrtvašnico. Zahvaljujoč brezbrižnosti do svojega življenja je gospod Reichelt našel slavo, ki jo je iskal, čeravno ne takšno, kot si jo je zamislil. Ker je bil eksperiment sneman, danes Franzu Reicheltu pripada naslov prvega človeka na svetu, ki je pred kamerami uspešno demonstriral posledice tega, čemur pravimo Dunning-Krugerjev učinek. Preberi več DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI→
Dolgo, dolgo preden sta brata Wright poletela v nebo, so ljudje množično padali z njega.
V devetem stoletju se je arabski polihistor Abbas ibn Firnas odel v par kril, skočil s hriba in se razletel. Stoletje pozneje se je v perzijskem Nišapurju fatalno poškodoval Ismail ibn al-Jawhari, kazaški slovaropisec, ko je skočil s vrha mošeje. Le nekaj let po tem dogodku je menih po imenu Eilmer iz Malmesburyja z božjim blagoslovom stopil s strehe svoje opatije in si polomil obe nogi. Preberi več DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI→
Vzpon fašizma je Sicilija pričakala v objemu nenehnih izbruhov nasilja, tako s strani mafije kot občasno povezanih uličnih tolp. Do zadnjega so padli vsi vidnejši predstavniki kmečkega gibanja, kot na primer župan Monte San Giuliana (današnjega Erice – Trapanija), Sabastiano Bonfiglio, ki so ga ubili 10. junija 1922. Poteze fašistov zoper mafijo so predmet številnih razprav. Apologeti režima trdijo, da je fašistično gibanje popolnoma obračunalo z mafijo, medtem ko nasprotniki trdijo, da so se fašisti spravili nad majhne ribe, medtem ko so z visoko pozicioniranimi mafijozi raje sodelovali pri zasledovanju ciljev. Kakor koli že želimo razlagati namene in načrte, drži dejstvo, da so prefekta Cesara Morija, državnega korespondenta na Siciliji, umaknili s položaja leta 1929, ko je začel obračunavati s tistimi pripadniki organiziranega kriminala, ki so bili hkrati včlanjeni v vladajočo stranko. Preberi več MAFIJA IN ANTIMAFIJA V KMEČKI DRUŽBI→
