Nisem srečen, v redu sem
sonce imam v vrečki
trenutno sem brezuporaben,
a prihodnost še prihaja.
Še prihaja.
Še prihaja.
Arhiv Značk: prevod
BARNEY
30. AVGUST. Z Barneyem sva sedaj sama na otoku. Pretreslo me je, ko sem moral odpustiti Tayloeja, vendar mi ni preostalo nič drugega. Lahko bi mu odpustil vse ostale škodljive malenkosti, a ko je poskušal zastrupiti Barneya iz čiste zlobe, je postal ovira na poti znanstvenega napredka.
Tega ne morem spregledati. Prepričan sem, da se je odločil za potezo pod vplivom alkohola, sicer si ne znam predstavljati, kako bi lahko bil tako neroden. Škatlica s strupom je bila prevrnjena, po tleh pa so ostale sledi praška vse do Barneyeve skodele. Tayloejeva obramba je bila smešna. Zanikal je. Kdo drug bi potem lahko bil? Preberi več BARNEY
KNJIŽNICA MODERNE ZAMORSKE POEZIJE
Več!
Dotoči!
Certifikat smrti je podpisan vnaprej.
Ni poti nazaj od prenažiranja s Perkocetom, Actavisom, Ambienom, Adderalom, Xanaxom.
Naši novi najboljši prijatelji nas ubijajo.
Naši stari najboljši prijatelji so naši novi sovražniki.
Dokupi!
Pravijo, da je smrt.
Institucije in kaznilni system.
Gospod, daj mi moči, da sprejmem, česar ne morem spremeniti,
pogum, da spremenim, kar lahko
in modrost, da prepoznam razliko.
POHIŠTVENA PRAVILA
Lahko se prepričujemo, da Rihard III. (1592)[i] dejansko govori le o vojni dveh rož in ne o fašističnih gibanjih tridesetih let dvajsetega stoletja. Prav tako lahko vztrajamo pri tem, da se je Koriolan (1605) absolutno moral odvijati v Rimu in ne Parizu. Mogoče je tudi trditi, da Mercutio nikakor ni mogel biti temnopolti transvestit. Vse to so upravičene trditve s trdno podlago. Na sebi.
In vendar … včasih … večkrat kot ne … umetnikovo delo še vedno učinkuje, ne glede na to, kako brutalno se je genialni režiser odločil poigrati z njegovimi nastavki. Na vsake toliko, kot na primer v filmski adaptaciji Riharda III. (1995) z Ianom McKellnom, učinkujejo z neverjetno prepričljivostjo. Preberi več POHIŠTVENA PRAVILA
DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI
… se nadaljuje …
Vsaka doba se ozira v svojo preteklost z zavistjo.
V zgodnjem paleolitiku so se sredi jam v Švabskih Alpah gospodje s krizo srednjih let med podajanjem kipca Moža-Leva spraševali, kdaj so zapravili dobre stare čase. Grki so se ozirali k bogovom, Rimljani h Grkom, Britanci k Rimljanom in tako dalje in tako dalje.
Mnogim Angležem danes predstavlja idejo raja na zemlji neskončno poletje edvardijanskega obdobja. Prečudoviti čas, ko so možje igrali kriket in ženske nosile bele, bombažne oblekice, medtem ko je hvaležni svet počival pod budnim, skrbnim očesom imperija. Idila, ki je bila nasilno prekinjena, ko se je nekaj hudobnih Nemcev odločilo za šmentano vojno v Evropi. Preberi več DOBRI STARI ČASI SO BILI DOBRI