30. AVGUST. Z Barneyem sva sedaj sama na otoku. Pretreslo me je, ko sem moral odpustiti Tayloeja, vendar mi ni preostalo nič drugega. Lahko bi mu odpustil vse ostale škodljive malenkosti, a ko je poskušal zastrupiti Barneya iz čiste zlobe, je postal ovira na poti znanstvenega napredka.
Tega ne morem spregledati. Prepričan sem, da se je odločil za potezo pod vplivom alkohola, sicer si ne znam predstavljati, kako bi lahko bil tako neroden. Škatlica s strupom je bila prevrnjena, po tleh pa so ostale sledi praška vse do Barneyeve skodele. Tayloejeva obramba je bila smešna. Zanikal je. Kdo drug bi potem lahko bil?2. SEPTEMBER. Pomiril sem se s Tayloejevim pripetljajem. Verjetno preprosto ni zdržal tukajšnjega samostanskega življenja. In pa dejstva, da se je moral ločiti od svojih morskih prašičkov. Dolgo časa je vztrajal, da so bili primernejši za najine eksperimente od Barneya. Mislim, da se je zavedal, kako zelo jim je bil podoben. Bil je iskren in vztrajen pomočnik, a vseeno precej butast. Zdaj imam vsaj popolno svobodo pri svojem delu, ne potrebujem se obremenjevati z nemimi očitki. Njegovo nasilje nad Barneyem lahko pripišem le ljubosumju. Zdaj, ko je odšel, se zdi Barney precej srečnejši! Spustil sem ga, da se je spoznal s prostorom. Kakšno veselje ga je opazovati pri zadovoljevanju intelektualne radovednosti. Le dva tedna zdravljenja z glutaminsko kislino je bilo dovolj, da ga je začela zanimati knjižnica. Sedaj vleče knjige s polic in lista stran za stranjo. Prepričan sem, da sluti, koliko znanja mu lahko dajo, če bi le imel ključ, da bi jih lahko požiral v neomejenih količinah.
8. SEPTEMBER. Zadnje dva dni sem moral Barneya zaklepati v kletko, ki se mu zdaj vse bolj upira. Bojim se, da se bom moral Barneya znebiti, ko opravim z vsemi zadanimi eksperimenti. Sliši se trapasto, vendar se vedno bojim možnosti, da bo nekega dne znal predajati znanje drugim predstavnikom svoje vrste. Možnost je resda majhna, a prevelika, da bi jo lahko spregledal. Srečo imam, da je laboratorij na otoku pravi kletni trezor, ki so ga pred mojim prihodom postavili, da bi zadrževal škodljivce pred vdorom, meni pa bo zdaj prišel prav, ker Barney ne bo mogel pobegniti.
9. SEPTEMBER. Očitno sem bil preveč samozavesten. To jutro sem ga spustil iz kletke, da se je malo razmigal, preden bi začela z novo serijo poskusov. Dobro se je razgledal po sobi, nato pa se vrnil v svojo kletko in pognal na kljuko vrat, z zobmi izvlekel ključe iz ključavnice ter pobegnil skozi okno, preden bi ga uspel zaustaviti. Ko sem končno prišel za njim na vrt, sem ga zagledal na strehi vodnjaka. Stekel sem k njemu, a uspel slišati le pljusk na dnu vodnjaka, kamor je odvrgel ključe.
Počutim se osramočenega. To so bili edini ključi vrat do laboratorija. Vrata so zdaj zaklenjena. Vrsto dragocenih dokumentov imam skritih po predalih. Vodnjak je sicer globok dobrih 12 metrov, toda v njem je le za nekaj centimetrov vode, tako da ne bi smelo biti pretežko priti do ključa. Kljub temu je treba priznati, da je Barney zmagal prvi krog.
10. SEPTEMBER. Za menoj je nekoliko pretresljiva izkušnja, tudi tokrat v povezavi z Barneyem. Izkazal se je bolje od mene, res pa je, da je tokrat odigral vlogo junaka; morda mi je celo rešil življenje.
Da bi se lahko spustil do dna vodnjaka, sem poiskal najdaljšo debelo vrv v hiši in ji uredil vozle vsakih 30 centimetrov, da bi mi služila kot lestev. Do dna sem prišel brez večjih težav, nato pa mi je po le nekaj minutah iskanja pod vodo, zmanjkalo baterije v svetilki in moral sem se vrniti na površje. Nekaj metrov pred vrhom sem zaslišal Barneyevo cviljenje. Šele ko sem se dvignil na rob vodnjaka, sem opazil, da se je vrv skoraj povsem strgala. Očitno se je rezala ob kamniti rob pod pritiskom moje teže in Barney, ki je ugotovil, kaj se dogaja, me je skušal posvariti pred morebitno nesrečo.
Natrgano vrv sem obnovil in jo podložil z vrečami, da se napaka ne bi ponovila. Zamenjal sem baterije v svetilki in pripravljen sem na vnovičen spust. Vzel sem si teh nekaj minut, da se nadiham in zabeležim dogodek v dnevnik. Morda bi si lahko pripravil še kak sendvič, če se slučajno pripeti, da bom v vodnjaku ostal dlje, kot bi želel.
11. SEPTEMBER. Ubogi Barney je mrtev, jaz pa mu bom kmalu sledil v smrt. Bil je čudovit poddganj in življenja bres njega ni vredno živveti. Če kdo to beere, prosim, pusti stvari na otoku kot so v spominj na Barneyja; po sebei stari voddnjak. Ne išči mojega telesa, zakajti vrgel se bom v moore. Če že kaj, pripelji na otok nekaj mladih poddganj in jih spusti na prostost, Barneyu na čazt in slavo. Ampak samo samice, nobenih samčkov. U voddnjaku sem si zviu zapestje, zato pišem tako nerodno. To je moja zaddnja oporoka. Naredi kot pišem in ne prihajaj na otok, da bi ga pretikal. Samo mlade poddganje pripelji. Samo samice. Adio.
‘Barney’ je prevod kratke zgodbe ‘Barney’ pisatelja in humorista Williama Franka Stantona. Prvič je bila objavljena leta 1951 v reviji Fantasy and Science-Fiction Magazine.
Z vsem spoštovanjem, Elza Budau.