Vse od združitve Italije v enotno državo pa do petdesetih let dvajsetega stoletja je bila mafija vezana na družbi, ki je temeljila na kmečkem gospodarstvu, bila pa je prisotna tako na podeželju kot v mestih.
1861. Poročilo o nasilju na Siciliji
Sicilski namestnik Diomede Pantaleoni v poročilu javi ministru za notranje zadeve Bettinu Ricasoliju, da so umori dnevni pojav, medtem ko se nasilje uporablja v politične namene, običajno s strani vladnih sil, čeravno je največkrat obtožena opozicija.1862. Upor v Castellammaru
V Castellamaru v občini Trapani se je januarja dvignil upor zoper cutrare. Jeza in zahteve so bile uperjene zoper pripadnike srednjega razreda, ki so si med seboj razdelili cutro, t. j. posesti in si hkrati prisvojili neposredno ali posredno vlogo v občinski upravi. Figure, ki jih lahko definiramo kot mafijoze, so odigrali posrednike med uporniki in predstavniki oblasti.
Štihavci iz Palerma
Prvega oktobra je bilo v Palermu dvanajst ljudi zabodenih v hrbet. Zahvaljujoč pričanju ene od žrtev, so oblasti našle najete morilce in jih pripeljale pred sodnika, nikoli pa jim ni uspelo najti povezav do naročnikov. Gre za prvi dokumentirani primer »strategije tesnobe.«
1863. »I mafiusi di la Vicaria« (Zapor v Palermu)
Na gledaliških odrih se začne igrati ljudska komedija Mafijozi iz Vicarie v Palermu, avtorja Giuseppeja Rizzotta e Gaspareja Mosca. Gre za prvo umetniško delo z besedo mafijozi v naslovu. Drama govori o organizirani camorri v palermskem zaporu, kjer njeni člani prakticirajo pizzo[i] in si zagotavljajo premoč z umori.
Corraov umor
Trinajstega avgusta je bil blizu Palerma ubit Garibaldijev general Giovanni Corrao. Ljudskih korenin se je leta 1862 pridružil pohodu na Rim, ki se je sklenil, ko se je Garibaldi ponesrečil na Aspromontu. Tako politični nasprotniki kot policijske enote so Corraa štele med podpornike rodbine Bourbonov in za samega šefa celotne mafije. Odstranili so ga zavoljo nepopustljive uporne drže in številnih privržencev. Umor lahko štejemo za prvi poročan primer obračunavanja med političnimi silami in mafijo. Umor ni nikoli dočakal sklepa z izrekom kazni.
1865. Beseda mafija v uradnem dokumentu
Prvič je besedo mafija v uradnem dokumentu uporabil odvetnik v Palermu, v Gualteriu. Opiše jo kot zločinsko združenje, ki vključuje pripadnike tolp in nasprotnike režima, bodisi bourbonovce, garibaldiste ali mazzinijevce.
1866. Upor anti-združevalcev: »Sedem in pol dni«
Od petnajstega do dvaindvajsetega septembra je Palermo zajel anti-združevalski upor, v katerem je sodelovalo več tolp zločincev. Po zaključku je parlamentarna raziskovalna ekipa sklenila, da je šlo za upor splošnega nezadovoljstva brez vpletenosti mafije.
1875. Banfadinijeva preiskava
Preiskava parlamenta v zvezi z družbenimi in gospodarskimi razmerami na Siciliji se je zaključila s poročilom namestnika Romualda Bonfadinija. Ne obstaja nič takega, kar običajno imenujemo organizirana mafija. Gre le za »naključno, trenutno, instinktivno, brutalno, motivirano solidarnost, ki združuje posameznike v boju zoper državo, zoper zakon, zoper pravni sistem, posameznike iz vseh družbenih slojev, ki si želijo doseči ležerno življenje in blaginjo ne z delom, temveč z nasiljem, prevaro in ustrahovanjem.« Poročilo se zaključi s sklepom, da na Siciliji obstaja več »družbenih problemov,« noben pa ni povezan z blaginjo prebivalstva.
1875–1876. Preiskava Franchetti-Sonnino
Vzporedno z uradno preiskavo sta študenta Leopoldo Franchetti in Sidney Sonnino neodvisno izvedla še svojo. Franchetti je preiskoval situacijo znotraj mafije, Sonnino pa se je pogovarjal s kmečkim prebivalstvom. Tudi Franchetti je prišel do sklepa, da mafija ni enotna zveza, marveč kolikor toliko stabilna mreža povezav in organizacij; pri čemer je pomembno izpostaviti, da fenomen mafijozov predstavljajo posamezni »možje srednjega razreda,« specializirani v »porazdelitvi nasilja,« s čimer se povzdignejo nad obstoječo mrežo odnosov z namenom pridobitve sredstev in družbene moči. Medtem ko se država bori proti trdnim organizacijam, ki sodelujejo v kriminalnem početju, ostaja nemočna v boju zoper mafijo, ki ostaja skrita v povezavah med njimi.
1878–1879. »Stuppagghieri« iz Monreala in »Fratuzzi« iz Bagherie
Leta 1878 je bila v Palermu vložena tožbo zoper Stuppagghierijem, sekti iz Monreala.Tožba je prišla kot posledica razkritij s strani Salvatoreja D’Amica, bivšega sodelavca tolpe, ubitega mesec pred sojenjem. Pred sodiščem je stalo dvanajst mož, obtoženih »organiziranja kriminala,« končna obtožba pa je bila izpodbita zaradi napake v postopku in sodišče v Catanzaru je skupino oprostilo. Sojenje Stuppagghierijem je šolski primer postopkov zoper prvotne mafijske organizacije, podobne rezultate vidimo pri sojenju zoper Fratuzzije iz Bagherie (Palermo), Fontanao Nuovo iz Misilmerija (Palermo), Oblonico iz Girgentija (Agrigento) in Fratallanzo iz Favare (Agrigento). Leta 1879 se je sojenje zoper Fratuzzije iz Bagherije končalo z oprostitvijo obtoženih.
1883. Bratje Amoroso
Med potekom sojenja v Palermu zoper brate Amoroso, šefe mafijske organizacije iz Porta Montalta ob reki Oreto, je sodišče prepoznalo obstoj lokalne »kriminalne združbe« in devet obtožencev obsodilo na smrt kot kazen za več odprtih primerov umorov na območju.
1885. »Fratellanza« iz Favare
Na sojenju v Agrigentu proti Fratellanzi (bratovščini) iz Fevare se je na zatožni klopi znašlo 168 obtoženih »kriminalnega združevanja.« Fratellanza je imela vpliv v številnih občinah in štela dobrih 500 članov, med njimi žveplarje, kmete, obrtnike in zemljiške posestnike. Združba je imela šefa in statut z jasnimi pogoji vstopa, predpisano zaprisego in simbole prepoznavnosti, ki so izvirali iz zidarskih cehov. Obsodbe so variirale med dvema in štirimi leti zapora.
‘Mafija in antimafija v kmečki družbi’ je prevod poglavja ‘Mafia and Antimafia in an agricultural society’ Umberta Santina, ustanovitelja in direktorja Centro Impastato v Palermu (prvega študijskega središča za proučevanje mafije v Italiji) iz avtorjeve knjige ‘Mafia and Antimafia yesterday and today‘.
Z vsem spoštovanjem, Naughtius Maximus.
[i] Pizzo je zavarovalnina, ki jo posameznik plača organizirani skupini v zameno za lastno varstvo.