Veste, zelo nerada se politično opredeljujem. Ne prenašam pretirano dobro laži, manipulacij in namernega širjenja sovraštva. Enako ne prenašam nepravičnosti in dvojnih meril. In vsega tega sranja je v času pred volitvami za izvoz.
Ne spomnim se tako ogabnih političnih kampanj, kot jih videvam zadnje čase. Zopet se narod deli na ne vem koga in kaj vse, kot da je opredelitev, kam pašeš, gonilo napredka. Večkrat imam občutek, da živim med samimi dinozavri na nivoju petletnikov, vsaj po komunikaciji sodeč. Politični diskurz je že davno presegel meje dobrega okusa. In če mi kot narod dopuščamo in nagrajujemo komunikacijo na nivoju gostilniških debat po petih popitih pirih, potem, dragi moji, imamo resen problem. Preberi več VODSTVO DRŽAVE JE NAŠE OGLEDALO→
Človek bi si mislil, da si je sposoditi vžigalico na ulici preprosta stvar. A katero koli bitje, ki je že kdaj poskusilo kaj takšnega, vam lahko potrdi, da temu ni tako in bo pripravljeno priseči, da so moje izkušnje nedavnega večera še kako tipične.
Stal sem na vogalu ulice s cigaro, ki sem jo želel prižgati. Bil pa sem brez vžigalic. Čakal sem, dokler ni mimo prišel spodobno, normalno urejen možakar pa sem ga ogovoril:
Zelo me je veselilo brati vaše razmišljanje, sploh takole med izmeno – vidim, da vaš um od prometne nesreče ostaja nekoliko zamegljen, a mi je med slovničnimi napakami in številnimi neumnostmi uspelo razvozlati zametek rdeče niti. Preberi več KULTURA SMRTI→
Mlad par, tam pri 72 letih, si je razlagal, da ju čisto preveč vse bolí za svoja leta. Tu so kosti pa srce pa nekaj sta se vmes že prevarala pa marsikaj sta že dala čez, marsikaj sta si že priznala; nekaj še ne, kolikor je tega pač ostalo. Marsikaj sta si še pošnofala po telefonih, odkar jih pač uporabljata. In odkar jima je vnuk nastavil profil, da lahko SMS-e končno prebereta brez špeglov, sta se brez zavedanja spreminjala v dva paranoična in zaljubljena najstnika. Preberi več TO PA RES NI AKLIH→
Moje otroštvo se mi ne zdi tako zelo oddaljeno od trenutnega časa, a vendar se je v tem obdobju življenje povsem spremenilo. Če so moji starši pri tridesetih gradili hiše skupaj s sosedi, hodili iz služb ob treh in popoldneve preživeli na vrtovih ali njivah, nas pa pustili po vasi, da smo svobodno kuhali juhe iz blata in travniškega cvetja, kolesarili po bližnjih gozdovih in travnikih in sem pa tja pomagali sosedom pri raznih kmečkih opravilih, je današnje življenje večine tridesetletnikov z otroki precej drugačno. Preberi več ČAS, KI JE TAKO BLIZU, A HKRATI TAKO DALEČ→
