Nekega toplega večera je supermojster Či Yyu, tako imenovan, ker je rad urejal svoj miselni ragu, hodil po dvorišču šole in odrejal naloge zborčku. Prišel je do prve učenke in dejal: »Delo nas čaka. Kaj bi želela ti postoriti pred nočjo?«
»Supermojster, jaz bi pa rada kuhala. Imam idejo za slastno večerjo iz orehov in medu. Iz rukole in jajčnega ekstrakta. Iz rib in iz vina. Prepričana sem, da bo vsem všeč!« Supermojster Či Yyu se ji je nasmehnil: »Sliši se zelo slastno, resnično se, a rjuhe se ne bodo oprale same od sebe!« Preberi več ZGODBOVINA JEZDECEV. DRUGO PETINŠTIRIDESETO POGLAVJE→
Velemojstrica Simonca je zbrala najmlajše Baalovčke za lekcijo: »Danes boste učili vi.« Posedla jih je v polkrog in pred njih v sredino postavila pult, za katerim je stala tako, da jim je kazala hrbet. Poveznila si je čarovniški klobuk, jim še zadnjič pomežiknila in k pultu poklicala najbistrejšega maturanta.
Na pult je pred maturanta postavila tri skodelice in eno žogico: »Odigrala bova tri partije. Če želiš opraviti izpit, moraš vsaj enkrat pravilno povedati, pod katero skodelico se skriva žogica. Si pripravljen?« Preberi več ZGODBOVINA JEZDECEV. ŠESTO POGLAVJE→
Mojster Bȕ¬ Læ~ǥȃ, štirinajstega nivoja mojstrstva reda Jezdecev vsebine, je nekoč meditiral z učenci sredi vrta in iskal univerzalnih pet zapovedi človeškega razmerja do negibnosti, ko je do njega stopil najmlajši v skupini. Mali je sedel ob mojstrov bok in mu telepatsko prišepnil: »Veličanstvo, težave imam. V tišini se mi v misli prikradejo glasovi. Temni glasovi. Težki glasovi. Glasovi iz globočin strahote. Ne zmorem jih utišati. Ko enkrat spregovorijo, ne utihnejo.« Preberi več ZGODBOVINA JEZDECEV. POGLAVJE PET IN PET→
In mojsterjezdec Xin-Ibn-Mbabanesson je posedel učence v krog in zapel pesem modro in otroci so poslušali širokoodprtih ust in oči
Ne pozabite, da je nekoč po zemljitrdi kočijažil bradati mož, ki je vrtal ljudem med žnablji in jim v dlesni nežno vrtal bele tabletke. Le nekaj dni pred tem so taistim nesrečnežem-postalim-srečnežem kočijaževi huligani izbili zobe, če jih slučajno še pred tem ni poškodovalo kamenje, ki so jim ga večletno skrivaj vsipali v moko-za-kruh ali če jih slučajno še pred tem ni nagnil prav-z-njihove-plati-opevani čudodelnilek: sladkorček. Najprej je bil zločin, nato je bila potreba, nato je prišel odrešenik z odprto mošnjo. In dolgo kasneje je prišel nekdo, ki je isto shemo vzel iz rok zločincev in jo premaknil v javni sektor in danes ves ta zločin, ki ni nič drugega kot vseprežemajoča narava, plačujemo z davki, otroci moji
