ZGODBOVINA JEZDECEV. DRUGO PETINŠTIRIDESETO POGLAVJE

Nekega toplega večera je supermojster Či Yyu, tako imenovan, ker je rad urejal svoj miselni ragu, hodil po dvorišču šole in odrejal naloge zborčku. Prišel je do prve učenke in dejal: »Delo nas čaka. Kaj bi želela ti postoriti pred nočjo?«

»Supermojster, jaz bi pa rada kuhala. Imam idejo za slastno večerjo iz orehov in medu. Iz rukole in jajčnega ekstrakta. Iz rib in iz vina. Prepričana sem, da bo vsem všeč!« Supermojster Či Yyu se ji je nasmehnil: »Sliši se zelo slastno, resnično se, a rjuhe se ne bodo oprale same od sebe!«

»Ampak supermojster,« je dejala učenka, »jaz vsak večer perem. Dolgčas mi je že!«

Supermojster Či Yyu, tako imenovan, ker je rad urejal svoj miselni ragu, se ji je nasmehnil in jo poslal v pralnico z besedami: »To pomeni, da si opravilo že izmojstrila. Kdo drug od učencev bi lahko opravil tako uspešno delo kot ti?« Nato je stopil do drugega učenca in dejal: »Delo nas čaka. Kaj bi želel ti postoriti pred nočjo?«

»Supermojster, jaz bi pa danes rad pomil tla. Razmigati moram svoj hrbet in kolena. Rad bi plesal z metlo. Krepil bi si mišice z dvigovanjem vedra. Prepričan sem, da se bo loščilo za menoj!« Supermojster Či Yyu se mu je nasmehnil: »Že od tvojih besed se blešči, resnično se, a večerja se ne bo skuhala sama od sebe!«

»Ampak supermojster,« je dejal učenec, »jaz vsak večer kuham. Dolgčas mi je že!«

Supermojster Či Yyu, tako imenovan, ker je rad urejal svoj miselni ragu, se mu je nasmehnil in ga poslal v kuhinjo z besedami: »To pomeni, da si opravilo že izmojstril. Kdo drug od učencev bi lahko opravil tako uspešno delo kot ti?« Nato je skočil do tretje učenke in dejal: »Delo nas čaka. Kaj bi želela ti postoriti pred nočjo?«

»Supermojster, jaz pa bi danes rada zlikala posteljnino. Pripravljene imam vse inštrumente od vaservage do ravnila. Od raztezovalnika do mokrila. Od likalnika do mehčal. Prepričana sem, da bomo pozaspali kot na oblakih!« Supermojster Či Yyu se ji je nasmehnil: »Sliši se nebeško, resnično se, a tla se ne bodo pomila sama od sebe!«

»Ampak supermojster,« je dejala učenka, »jaz vsak večer pomivam. Dolgčas mi je že!«

Supermojster Či Yyu, tako imenovan, ker je rad urejal svoj miselni ragu, se ji je nasmehnil in jo poslal na hodnik z besedami: »To pomeni, da si opravilo že izmojstrila. Kdo drug od učencev bi lahko opravil tako uspešno delo kot ti?« Nato je naredil korak še do zadnjega učenca in dejal: »Delo nas čaka. Kaj bi pa ti želel postoriti pred nočjo?«

»Supermojster, jaz sem si pa danes strašno želel prat rjuhe, ampak mislim, da bi vi radi slišali, da si želim likat kot vsak večer.« Supermojster Či Yyu se mu je nasmehnil: »Dragi moj, če si resnično želiš prat rjuhe, lahko z mojim blagoslovom stopiš pred ostale in prerazporediš delo.«

Učenec je postal in za hip pomislil: »Supermojster, se opravičujem, imate prav. Najbolje, da se vsak drži svojega. Jaz sigurno ne bi mogel tako dobro razdeliti opravil, kot to znate vi. Če že vsak večer likam, bom pa še nocoj!« S temi besedami se je poslovil in odšel v likalnico.

In supermojster Či Yyu, tako imenovan, ker je rad urejal svoj miselni ragu, se je nasmehnil sam sebi in svojemu bistremu umu, ki mu je omogočil, da je lahko lenaril do konca svojih dni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.