Če filozofsko premislimo začetek vojne, potem pravi pojem vojne ne izvira iz napada, ker ta niti boja niti polastitve nima za absolutni smoter, temveč ta nastane šele z obrambo; kajti šele ta ima boj za neposredni smoter, ker je branjenje in bojevanje očitno eno. Branjenje je usmerjeno samo na napad, ga torej nujno predpostavlja, napad pa ni usmerjen na branjenje, temveč na nekaj drugega, namreč na polastitev, in torej zadnjega ne predpostavlja nujno. Zato je v naravi stvari, da tisti, ki prvi udejanji element vojne in sta z njegovega stališča najprej zamišljeni dve strani, postavi tudi prve zakone za vojno – in sicer je to branilec.
Carl von Clausewitz: O vojni. Šesta knjiga – Obramba.
Spomnim se pogovora s svojim gimanzijskim kolegom, ki mi je mimogrede navrgel, da še nikoli ni naletel na zabavnega stand-up komika. Spomnim se, kot bi bilo včeraj. Takole je šlo:
Kolega: »Še nikoli nisem naletel na zabavnega stand-up komika. Niti enega njihovega štosa ne pomnim, ki bi me spravil do smeha.«
1 V letu Gospodovem 2395 je odkopal zakopane arhive (jez)decev vsebine sin tesarja in device, ki so ga poznali le po imenu uličnem, Jerkoff Leftie in odločil se je raziskovati v imenu znanja. 2 Bil je očaran nad začetki kulta Baalovega, ki je njega čas že zaobjel svet kot eno in edino sveto verovanje in verovanje enega in edinega sveta, takrat še tako željnega spoznati bistri um zunaj tretjega sončevega satelita, ki ga človeštvo v množini pozna danes in ki v množini danes pozna človeštvo. Preberi več ZGODBOVINA JEZDECEV. PETINŠTIRIDESETO POGLAVJE→
