Videoigre so med nami že dovolj dolgo, da so se med njihovimi uporabniki izoblikovale različne generacije. Kdor koli je igral igre v 80-ih ali 90-ih, bo kakopak zaprepaden nad spremembami, ki jih vidi 20 let kasneje. Kulturni šok gre seveda tudi v drugo smer; le malo sodobnim igralcem so jasni principi in protokoli, po katerih so se igrale in delale igre prejšnjih generacij. Preberi več ZA KAJ SE BORIMO, DRUGIČ→
Zdaj smo pa zares zatavali v filozofsko drobovje. Jemo, kot jemo, vraga, kaj je tu majavega? Z opravičilom vsem hospitaliziranim pacientom na infuziji. In hardcore fitneserjem, ki se hranijo izključno s šejki pa še ta postopek je pravzaprav identičen. Izbij dno temu sodu, Naughtius! Preberi več PRVA LAŽ. JE BIL ŽE ČAS→
Spomnim se scene, ki se mi je vtisnila v spomin kot nobena druga. Kadar koli se odločim razmišljati o videoigrah kot o kredibilnem mediju, se spomnim nanjo.
V tej sceni ni streljanja. V tej sceni ni ničesar, kar bi lahko opisali kot »akcijo« ali »dramo.« Niti nismo priča kakšnemu omembe vrednemu dialogu. V njej se na prvi pogled sploh ne zgodi nič prelomnega. Pravzaprav je presunljivo prav to, kako brezvezna izpade na prvi pogled. Preberi več ZA KAJ SE BORIMO?→
Pravijo, da se je zoper resnico nemogoče boriti. To verjetno pomeni, da je naš obračun z Resnico obsojen na propad. Samo poskusite naključnega mimoidočega prepričati, da nekaj tako splošnega, kot je resnica, ne obstaja. Trdili bodo, da ste pod vplivom. Preberi več PRVA LAŽ. ODSKOČNE DESKE→