Vedno je vsem govoril, da nimajo pojma in da se za brezveze bojijo smrti, on je vedel, da se bo reinkarniral, da že v tem življenju ni preveč trpel in da bo naslednje še boljše. Prav smešno mu je bilo, ko so se motovilili okoli njega in ga mučili s pozornostjo in kvazi ljubeznijo, že prej se ga niso navzeli, zdaj pa jim res ni treba delati drame. Čudili so se okoličani njegovi mirnosti, celo bali so se je, imeli so ga za dementnega ali pa nekaj, mogoče za hirajočega človeka, ki od obupa nad prepadom končno postane srečen, saj mu drugega niti ne preostane. Preberi več JANEZOVA REINKARNACIJA
Arhiv Značk: kratka zgodba
ZVEN NA KONCU TUNELA
Čisto tiho je hodil po potki in gledal froce, kako se igrajo, kričijo. Malo so ga mirili, malo so ga nervirali, malo jim je bil pa kar fauš, da jih res tako iskreno bóli za vse na svetu, razen za tu, zdaj in takoj. Nato je iz žepa vzel škatlo cigaret, si ga prižgal, potegnil … Počasi, a ne globoko, itak je vedno bolj puhal. Vsi so ga čudno gledali, kako je zapravljiv, da jih na polovici že ugasne. Prijal pa mu je bolj proces kot kaj drugega. Pač nekaj. Nekaj je bilo na tem, da si ga je prižgal in gledal sij pred sabo, da je vsaj občasno videl tlenje, ne temačnega tunela. In večkrat, kot ga je prižgal, večkrat je bilo na konici prstov svetlo, bolj je svetlobo razumel. V resnici dima niti ni dobro prenašal. Meglil mu je um, meglil vid in mehčal korak, kar pa je bil njemu čisto navadni znak izgube kontrole. Preberi več ZVEN NA KONCU TUNELA
VROČI ŠPAGETI SESTRE VENDELINE
»Sestra.«
Njegova roka je mrzla obtičala na njenem ramenu. Celo skozi tkanino je začutila njegov hlad.
»Pater.«
Pustila je njegovi dlani, da je zdrsnila naprej proti nadlakti. Preberi več VROČI ŠPAGETI SESTRE VENDELINE
“LEPE” PRAZNIKE
»Tako torej,« rečem, ko se nariše na mojih vratih. Nisem ga mogel pustiti predolgo čakati – vsaka sekunda tam zunaj je zanj predstavljala tveganje. Spustil sem ga v stanovanje, mu ponudil copate in zagrnil zavese.
Vse na mladeniču je kričalo po slabi vesti. Pri žvižgačih je pogosto tako – nenehno mencajo s prsti, si popravljajo očala in presedajo svojo suhljato rit na stolu. Vse do trenutka, ko se začnejo izpovedovati: takrat (in samo takrat) udari na plano jasnina njihovih misli, olajšanje, volja. Včasih celo pogum. Preberi več “LEPE” PRAZNIKE
BARNEY
30. AVGUST. Z Barneyem sva sedaj sama na otoku. Pretreslo me je, ko sem moral odpustiti Tayloeja, vendar mi ni preostalo nič drugega. Lahko bi mu odpustil vse ostale škodljive malenkosti, a ko je poskušal zastrupiti Barneya iz čiste zlobe, je postal ovira na poti znanstvenega napredka.
Tega ne morem spregledati. Prepričan sem, da se je odločil za potezo pod vplivom alkohola, sicer si ne znam predstavljati, kako bi lahko bil tako neroden. Škatlica s strupom je bila prevrnjena, po tleh pa so ostale sledi praška vse do Barneyeve skodele. Tayloejeva obramba je bila smešna. Zanikal je. Kdo drug bi potem lahko bil? Preberi več BARNEY