Arhivi Kategorije: Kolumne in eseji

Kolumne in eseji

NEKI DRUGI POTOPIS. GUŽVA

Komentiraj

… se nadaljuje …

Panika je nekoliko spustila, vzdržali smo. Smo pa zato sprostili prostor v lastnih dušah, ki so ga poselile druge zverinice Pandorine skrinje. Preden bralka ali bralec pomisli: »Ah, spet novo jamranje ljudi, ki imajo preveč časa, zdaj ko so več doma!« Brez skrbi, danes se bomo nasmihali eden drugemu, kajti tako kot panika in tako kot vsi ostali podobni hišni ljubljenčki, tako bodo tudi ti, ki dandanašnji letajo okrog nas, hitro pocrkali (in potem bomo šele dojeli, da smo si bili še kar blizu in pravzaprav so bili precej okej in oh, kaj so zdaj te solze, porkamadona!).

Preberi več NEKI DRUGI POTOPIS. GUŽVA →

Kolumne in eseji

POTOPIS. TKLE JE.

Komentiraj

… se nadaljuje …

Tkle je, s pebi smo vzel stvarco resno, vsak petek jim naštelam e-šank. Na začetk se nam je zdel butast, na konc smo se ga nafukal še bl ko za tapravim. Lahko si v pižami, postla je zravn, vsak ma svojga sikspeka, zrolaš čikec, greš scat, kamera pa vedn s teb. Minibigbrother − sam za posvečene, itak. Takle v izi še zuni ne bi mogl bit. Sej sploh ni tk slab, debate pa glih tk plodne, še babe niso jezne, ko si pridno doma. Zunej bi se kozlarije začele po dveh urih, tkle pa po 20 minutah že brskaš po spominih in travme smešne za poscat so hitro na tipkovnici pod malo manj poscanimi, a ker smo vsaj rahlo metro, dobro umitimi prsti. Preberi več POTOPIS. TKLE JE. →

Kolumne in eseji

VIRUZA. UVODNI NAGOVOR

Komentiraj

Brovarišice in brovariši,

medspletna situacija se zaostruje!

Ravno se mudim okoli domačega računarja, ki se mi je dimil, saj je iz neznanega razloga v njem vzniknila pandemija virusov.

Do sedaj sem vedno živel v blaginji z virusi, saj smo imeli čudovito družbeno pogodbo, da sem jim jaz dajal topel dom, oni pa so me pustili pri miru. Moram se zazreti globoko vase, da ugotovim zakaj so kar naenkrat prekršili ta naš rousseaujevski pedigre. Zares nikoli ne boste vedeli ali je to res ali pa samo cenena referenca na eno določeno časovno obdobje človeštva. In tudi to, na katero točno obdobje se sedaj nanašam, ne boste vedeli. Malo vas treniram, da se navadite spustiti stvari in sprejeti nemoč, kajti le takšno dejanje vas naredi močne.

Preberi več VIRUZA. UVODNI NAGOVOR →

Kolumne in eseji

NEKI DRUGI POTOPIS. UVODNI NAGOVOR

Komentiraj

Zjutraj sem se spravil na travnik in začel nabirati cvetlice. Res se je bližal prvi spomladanski dan, a mislim, da nas je bliskovit konec zime kar nekoliko presenetil, zato sem kaj bliskovito nabral za cel šopek in se odpravil nazaj. Doma sem bero povezal v šopek in ga v plastičnem lončku odnesel prodajalkam v lokalno trgovino. Za prodajalke. Ker vestno pazijo na celo blokovsko naselje in v teh hudih časih skrbijo, da imamo vsi reden dostop do hrane. Ni ne vem kaj, ampak recimo da zadostuje za simbolično gesto. Moja hvaležnost za vaše delo cveti kot trobentice sredi polja. Preberi več NEKI DRUGI POTOPIS. UVODNI NAGOVOR →

Kolumne in eseji

POTOPIS. UVODNI NAGOVOR

Komentiraj

Vsega boga smo že preživeli, bomo še pa to![1] Seveda ne nonšalantno, seveda tudi ne objestno. Včasih se zazdi, da kot utapljajoči vlačimo ljudi s sabo v temo. Nekateri nalašč, nekateri pa iz strahu pred osamljenostjo … Pa ne bomo deprasti, da ne porečejo, kako hočemo skvariti revolucionarnega duha ljudstva, ki se res tako simpatično počasi prebuja v nas. Krize prinesejo tudi kaj dobrega, tudi kaj lepega, tudi kak svetski orgazem in posledično še svetejšega otročka. Preberi več POTOPIS. UVODNI NAGOVOR →