Arhivi Kategorije: Avtorska dela

Avtorska dela

NEKAKŠNA METAFORA

Komentiraj

Tistega dne je Godwina težilo precej stvari. Slabo vreme zunaj je puščalo posledice na njegovem kolenu in želodcu. Radiator je oddajal nekakšne glasne zvoke, a iz sebe ni spravil prav veliko toplote, sploh pa ne za tako staro in zračno stanovanje. Zdelo se je, da visoke stene kar prepuščajo hlad od zunaj, ki se je Godwinu zažiral naprej v razbolene kosti.

Potem pa je Godwina tam okoli dveh popoldne še posebej močno vznemirilo sledeče spoznanje: Ugotovil je namreč, da ima cimra. To ga je izredno začudilo – bil je namreč pod vtisom, da že skoraj desetletje svojega vdovstva živi sam. Še bolj ga je začudilo, ko je videl, kako se je njegov sostanovalec namestil – živel je namreč na stropu, viseč z glavo proti tlom kot netopir. Preberi več NEKAKŠNA METAFORA →

Avtorska dela

LEST EKŠN HIRO

Komentiraj

Najprej sem bil skeptičen nad idejo, da na našo največjo, praktično D, misijo, privlečemo s sabo člana tako imenovane strokovne javnosti. Zdela se mi je idealna priložnost, da se eden njihov infiltrira v naše vrste in sabotira vse skupaj, a moram priznati, da mi je fant prirasel k srcu že takoj, ko sem ga zagledal.

Mlad, mozoljast, špeglar, pravi gikovski tip, tak ki vsak dan gleda hentai. Proper lolikom kandidat, če me vprašate. Se je predstavil kot mladi raziskovalec bioekozelenekemije ali nekaj podobnega. Smo takoj vedeli, da lahko hodimo po njem. »Poslušaj, gušter,« sem mu rekel in ga boksnil v ramo, »vse lahko fotkaš, delaš si lahko beležke, iščeš lahko vse možne razlage, ampak komando imamo mi, ti je jasno? Bolj specifično jaz. Štekaš? Poglej tale znak na moji uniformi.« Preberi več LEST EKŠN HIRO →

Avtorska dela

TO PA RES NI AKLIH

Komentiraj

To pa res ni aklih

Mlad par, tam pri 72 letih, si je razlagal, da ju čisto preveč vse bolí za svoja leta. Tu so kosti pa srce pa nekaj sta se vmes že prevarala pa marsikaj sta že dala čez, marsikaj sta si že priznala; nekaj še ne, kolikor je tega pač ostalo. Marsikaj sta si še pošnofala po telefonih, odkar jih pač uporabljata. In odkar jima je vnuk nastavil profil, da lahko SMS-e končno prebereta brez špeglov, sta se brez zavedanja spreminjala v dva paranoična in zaljubljena najstnika. Preberi več TO PA RES NI AKLIH →

Avtorska dela

ROŠADA

Komentiraj

… se nadaljuje …

»No, ale … Kaj je bilo tako nujnega?«

»Sonja, videl sem … Zdi se mi, da sem videl Žareta.«

»Žareta? Čakaj, a si ga videl, ali se ti samo zdi, da si ga videl?«

»Mislim, bil je kot on, samo da … «

»Samo da, kaj? Kje si ga videl?«

»Sej to! Vidu sem ga v McDonald’su v Šiški!«

»Čaki, čaki, čaki. Žareta si videl v Meku v Šiški? Žare nikoli ne bi šel v Meka! Sploh pa ne v Šiško!« Preberi več ROŠADA →