Sicer pa ni imelo pomena, kar je pravil. S štrikom okoli vratu, si je razlagal, da ne rabi tolažbe. Da ima dovolj, da ni na njem nič posebnega, da si želi le malo tišine. Če bi ga posneli, bi bil vsaj v nadaljevanki, dnevniku, nekaj. Če bi ga posneli, bi iz zapora spisal še avtobiografijo. Tako pa nič od njega. Sam je slonel ob budilki, sam ob obešalniku iz Ikee, sam je gledal zvita balkonska vrata in si zamišljal, kako bo lastniku stanovanja vendarle razložil, da jih je zjebalo bolj vreme kot on sam. Preberi več TIPIČNI LJUBLJANČAN
Arhivi Kategorije: Avtorska dela
NEKAKŠNA METAFORA
Tistega dne je Godwina težilo precej stvari. Slabo vreme zunaj je puščalo posledice na njegovem kolenu in želodcu. Radiator je oddajal nekakšne glasne zvoke, a iz sebe ni spravil prav veliko toplote, sploh pa ne za tako staro in zračno stanovanje. Zdelo se je, da visoke stene kar prepuščajo hlad od zunaj, ki se je Godwinu zažiral naprej v razbolene kosti.
Potem pa je Godwina tam okoli dveh popoldne še posebej močno vznemirilo sledeče spoznanje: Ugotovil je namreč, da ima cimra. To ga je izredno začudilo – bil je namreč pod vtisom, da že skoraj desetletje svojega vdovstva živi sam. Še bolj ga je začudilo, ko je videl, kako se je njegov sostanovalec namestil – živel je namreč na stropu, viseč z glavo proti tlom kot netopir. Preberi več NEKAKŠNA METAFORA
LEST EKŠN HIRO
Najprej sem bil skeptičen nad idejo, da na našo največjo, praktično D, misijo, privlečemo s sabo člana tako imenovane strokovne javnosti. Zdela se mi je idealna priložnost, da se eden njihov infiltrira v naše vrste in sabotira vse skupaj, a moram priznati, da mi je fant prirasel k srcu že takoj, ko sem ga zagledal.
Mlad, mozoljast, špeglar, pravi gikovski tip, tak ki vsak dan gleda hentai. Proper lolikom kandidat, če me vprašate. Se je predstavil kot mladi raziskovalec bioekozelenekemije ali nekaj podobnega. Smo takoj vedeli, da lahko hodimo po njem. »Poslušaj, gušter,« sem mu rekel in ga boksnil v ramo, »vse lahko fotkaš, delaš si lahko beležke, iščeš lahko vse možne razlage, ampak komando imamo mi, ti je jasno? Bolj specifično jaz. Štekaš? Poglej tale znak na moji uniformi.« Preberi več LEST EKŠN HIRO
PIŽAMA
SPALNICA. V njej obupan in skrušen sedi BIVŠI PRECEDNIK in strmi v posteljo.
BIVŠI PRECEDNIK
Moj bog … Moj bog, zakaj sem te zapustil leta 1986?
V ozadju je slišati korake. V spalnico vstopita FOTOGRAF in BLONDINKA.
FOTOGRAF
Nemudoma stisne nekaj fotografij.
Odlično, je že vse nared.
BIVŠI PRECEDNIK
Nihče ne opazi, da sem na robu obupa. Preberi več PIŽAMA
TO PA RES NI AKLIH
To pa res ni aklih
Mlad par, tam pri 72 letih, si je razlagal, da ju čisto preveč vse bolí za svoja leta. Tu so kosti pa srce pa nekaj sta se vmes že prevarala pa marsikaj sta že dala čez, marsikaj sta si že priznala; nekaj še ne, kolikor je tega pač ostalo. Marsikaj sta si še pošnofala po telefonih, odkar jih pač uporabljata. In odkar jima je vnuk nastavil profil, da lahko SMS-e končno prebereta brez špeglov, sta se brez zavedanja spreminjala v dva paranoična in zaljubljena najstnika. Preberi več TO PA RES NI AKLIH