Nekega dne pred davnimi časi je umetnik ustvaril majhno in zelo lepo sliko in jo postavil tako, da jo je lahko videl v ogledalu. Rekel si je: »Sedaj jo dvojna oddaljenost še dodatno razneži in je dvakrat lepša, kot je bila.«
Preberi več BASEN
Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Naughtius Maximus
VIPASSANA 3. PISMO, ZAHVALA, MOLITEV
Cenjeni gospod Gautama!
Ste že vedel, da vam bom pisal? Bi kar pričakoval, glede na to, da ste Buddha. Naj se vam vendar predstavim – vsaj tako, kot se doživljam sam. Moj privzeti oklic je Neko Zveneče Ime. Izbral sem si ga po podobnem principu, kot ste sami dosegli svoje stanje permanentnega Uvida. Nekaj časa sem gruntal, preizkušal, potem pa se je v čarobnem trenutku pojavilo pred meno, in vedel sem, da je to to. Predstavlja nekaj nedoločenega, a če kdo le malo pomisli, mu je takoj jasno, zakaj se gre. He, ne vem sicer, zakaj vam to sploh razlagam. Mogoče zato, ker me še nihče ni o tem nič vprašal pa bi se rad nekomu zaupal. Ne glede na to, kako trivialno in brezpredmetno je v kontrastu s širšo sliko celotnega stvarstva, je meni osebno pomembno. Navsezadnje, če se kamenčki v mozaiku ne počutijo vredno le kaka slika bo potem to? Preberi več VIPASSANA 3. PISMO, ZAHVALA, MOLITEV
O JOŠKU JORASU, DRUGIČ
Brovarišice in brovariši,
medspletna situacija se zaostruje, jaz pa nadaljujem tole Rosomahovo objavo tukajle.
Zato ker je o mejah posebej pomembno govoriti. Tako danes kot jutri kot v časih naših dedkov in babic najbrž tudi, ampak kdo bi vedel, če je to zadnje res. Mene ni bilo, da bi se lahko prepričal, oni imajo pa od vsega hudega skozi desetletja (pa od komunistične propagande še povrh) tako distorzirano predstavo o zgodovini, da jih je bolje ne spraševat. Lahko bi rekli, da je med nami in tistim časom neprekoračljiva meja (1), medtem ko oni ves čas prehajajo z ene strani na drugo, da meje sploh ne vidijo (2). In oboje je enakovredno grozljiv pojav. Preberi več O JOŠKU JORASU, DRUGIČ
ZGODBOVINA JEZDECEV – STOENAINDEVETDESETO POGLAVJE + ŽOKEN 6. UENEM
Stoletja so visoki svečeniki božanstva Ba°ala poslušali očitke sodobnikov, ki se niso strinjali z njihovo odločitvijo nošenja nadimkov, češ da gre za navadno skrivanje za maskami pred trdo resničnostjo neizbežne kritike, ki venomer sledi poskusom umetnosti: avtor A ustvari delo B, kritik C poišče njene napake. Kot da ta očitek ni iste vrste kritika dejanj, vselej podvržena predsodkom lastnega avtorja (ki jim, mimogrede, ne morejo uiti niti sami Ba°alovci, ko se igrajo kritike). Prav ta pomen v sebi nosi zapisana beseda neizbežno. So what gives? Preberi več ZGODBOVINA JEZDECEV – STOENAINDEVETDESETO POGLAVJE + ŽOKEN 6. UENEM
ŽIVLJENJE PO TRIDESETEM ALI KAKO ME DRUŽBA POSILJUJE Z ODRASLOSTJO
Letos je magično leto. 2018. Znamenita prelomnica, ko sem se poslovila od dvajsetke na papirju in zakorakala v novo desetletje. Patetično, seveda, brez kakršnega konkretnega keša za veliko fešto, ki se mi je niti ni dalo organizirati; in brez fanfar sem preživela prav super dan, ki mi ga je polepšala draga prijateljica z balonom v obliki samoroga. Lahko sploh dobim kaj boljšega? Mislim, da so bili prijatelji, ki me dobro poznajo, zelo uvidevni do mene in mi kupili sama lepa darila za mojo deset-(ja, 10)-letno dušo. Jaz se namreč tako – z vsemi štirimi – upiram odraslemu lajfu, ker je naporno in kaotično in dolgočasno. Preberi več ŽIVLJENJE PO TRIDESETEM ALI KAKO ME DRUŽBA POSILJUJE Z ODRASLOSTJO