Hlad, ki se je širil iz žepa njenega novega plašča, jo je počasi spravljal ob pamet. Z roko je večkrat segla vanj in s prsti počasi drsela po hladnem steklu, nato pa jih nenadoma, kakor bi se opekla, odmaknila. Kot hipnotizirana je strmela v gladino jezera pred seboj, vsake toliko ji je kak mimoidoči skazil pogled in prekinil njen tok misli. Trudila se je zbrati in ohraniti prazne misli. Ni bila pripravljena na nevihto, ki bi ji brzela čez glavo.
»Doktorica Villarrubia?« jo je nekdo s presenečenim glasom ogovoril.
Dvignila je pogled iznad jezera. Sploh ni opazila, da bi kdo prisedel k njej na klop. Preberi več PLAMEN→
Težko je vseskozi imeti pred seboj dejstvo lastne umrljivosti. Težko bi bilo zdržati, živeti s konstantnim zavedanjem, da se tale igrica Življenja navkljub vsemu lahko zelo hitro zaključi. Ali pa je to le misel nekoga, ki tega nima v zavesti 24/7? Tak vsakdan se mi zdi skoraj nepredstavljiv. Če bi se vsako jutro zbudil z mislijo na minljivost, kot se zbudim z mislijo na čaj, kako drugače bi potekal moj dan? Kaj bi razmišljal, kaj bi počel? Kaj bi jedel, kam bi šel, če sploh kam in s kom? Mar ne bi velik del aktivnosti, ki jih trenutno izvajamo, tudi povsem rutinsko, lahko zavrnili in v svoj bran navedli zgolj: »Ej, razumem, da je treba povečat prodajo ampak a ti veš, da bomo nekoč umrli?« Preberi več POZDRAV ŽIVLJENJU→
Stala je na vrhu sipine in zrla v daljavo. Pripekalo je, vroč zrak je migotal pred njenimi očmi. Z orokavičeno dlanjo si je zastrla oči, da se je lažje osredotočila na obzorje.
Smaragdno modro obzorje.
Za pasom je začutila težo nekaj decilitrov vode v čutari. Uprla se je žeji, ki ji je razpokala že tako presušene ustnice. Raje je v roke vzela daljnogled in z njim prečesala obzorje. Preberi več ŽEJA→
Intenzivnost sončnega sevanja, ki je dosegla Zemljo, se je nenadoma dramatično povečala. V nekaj urah so oceani začeli vreti. Tisti, ki so imeli srečo, ker so bili dovolj oddaljeni od ekvatorja in niso v trenutku izpareli, so nemočno opazovali, kako sončeva energija počasi uničuje atmosfero. Vedeli so, da Zemlja v nekaj urah ne bo več sposobna podpirati življenja. Preberi več DVE STOPINJI→
Noč je bila težka in neke stvari so mu gomazele po nogah. V polsnu je iskal bistvo in resnico, iskal je smisel in rešitev. Če bo še enkrat pomislil, bo strl oreh, če bo še enkrat premislil, če še enkrat logično predela sklepe, se bo rešil. Samo še enkrat in bo bolje, samo še enkrat in bo vedel, zakaj ga je prevarala. Ker seveda ga je, kaj drugega niti ni mogoče. Videl je, da se je pogovarjala z nekom, z njim se pač noče več. Videl je, kako lahkotno ga je zjutraj odrinila, ona pač ni več njegova. In če ni njegova, čigava je potem? Preberi več B-COMPLEX→
