Arhiv Značk: skejtanje

Kolumne in eseji

NEVARNA JE TUDI KARAMELA

Komentiraj

… se nadaljuje …

Čeprav je bila tale serija mišljena predvsem v luči osebnega uspeha, nekako ne morem mimo vzpona na podij, ki ga je skejtanje kot šport/umetniška oblika/panoga/subkultura doživljalo v istem času, kot se je pospešeno razvila tudi moja rolkarska zgodba. Skateboarding od svojih nerodnih začetkov na glinenih koleščkih v 60ih preko različnih kanalov počasi kaplja v zavest mainstreama. Tony Hawk, Rodney Mullen, X-Games, Jackass (2000–) in Bam Margera, Thrasher (1981–) in sprejem med olimpijske discipline so vsi bolj ali manj dodali k prepoznavnosti. Nazadnje pa so k razcvetu pripomogli ravno omejitveni ukrepi, ki so veliko število dodobra uveljavljenih aktivnosti upočasnili ali pa povsem ustavili. Preberi več NEVARNA JE TUDI KARAMELA →

Kolumne in eseji

NEVARNA JE TUDI KARAMELA

Komentiraj

… se nadaljuje …

Seveda ne kar takoj. Veliko let sem potreboval. Težko bi tudi trdil, da zadevo še danes zares obvladam, ker inovacijam ni ne konca in kraja, profiji ter podmladek pa panogo povzdigujejo na nadčloveške nivoje. Uspeh na skejtu, kot si ga definiram, leži povsem drugje. A o tem bolj filozofskem aspektu nekoliko kasneje: »Koga da fak to briga! A znaš kickflipa al ne?« (Kdo drug kot ČPD). Preberi več NEVARNA JE TUDI KARAMELA →

Kolumne in eseji

NEVARNA JE TUDI KARAMELA

Komentiraj

Okej, fantje in dekleta ter kar je še drugih spolov, čas je za zgodbo o uspehu! Upam, da ste nad takimi inspirativnimi štorijami tudi vi tako navdušeni, kot sem sam. Ne gre za zgodbo o kakem bloodsucking trilijonarju, ki gradi zloben imperij, čigar izdelke smo skorajda primorani kupovati pa četudi le zato, ker so tako zelo lepo na voljo. Ne, ne, to je dokaj običajna zgodba, ki si jo lahko privošči vsak slehernik, kot sem recimo jaz. To vem, ker je moja. Preberi več NEVARNA JE TUDI KARAMELA →

Kolumne in eseji

ČE ŽIVLJENJE ŽALOSTNO JE, ZAJEBAVEJTE (SE)

Komentiraj

V vašo vednost, tole bo najverjetneje za en drek. Saj se bom potrudil po najboljših močeh, a ni jih veliko. Čas, ki sem ga odmeril za pisanje, editiranje, poliranje sestavka, mi je požrla dvodnevna vikend skejt fešta na Postojnski pumpi, ki se je niti malo nisem nadejal. Slučajno sem se znašel na pravem mestu ob pravem času. Pisanje sem sicer že prej odlagal in prelagal, ker nisem imel blage veze, o čem bi sploh pisal, potem pa je prišla še fešta. Zdaj sedim za tipkovnico zmačkan, z otečenim gležnjem, bolečim desnim kolkom, celotelesnim muskelfibrom, svežimi hrastami na kolenih in komolcih, upajoč, da bo zgolj dejstvo, da sedim in tipkam misli, ki se sprotno pojavljajo v prekrokani betici, magično ponudilo neko idejo, temo, ki bi se jo splačalo razvit. Preberi več ČE ŽIVLJENJE ŽALOSTNO JE, ZAJEBAVEJTE (SE) →