O bog, kako je sovražil tisto žensko. Celo sedaj, tik pred svojim najslavnostnejšim trenutkom, se ni mogel otresti spomina na njeno tečno pisalo, s katerim je tečno škrebljala po svojem tečnem notesu.
»In potem?« je običajno vprašala. Seveda je bil ton njenega glasu ciničen do te mere, da je želel vstati s kavča in ji povedati nekaj krepkih. Lahko bi končno zahteval vpogled v njen zvezek, da bi potrdil dolgo negovana sumničenja, da so v njem le naključne čačke. Pa je kar obsedel (vendarle mu je bilo kar udobno) in ji nakladal dalje. Preberi več IN POTEM→
Preden je Williams odšel v prihodnost, je nabavil kamero in snemalec glasov ter se ju naučil uporabljati. Tiste noči, ko je bilo vse pripravljeno za njegov odhod, sva skuhala kavo in pripravila dva kozarca vinjaka za trenutek ponovnega snidenja.
»Prebivalci planeta Zemlja, ne bodite prestrašeni …
… prihajamo v miru – kako le ne bi? Saj smo družina. Tu smo že bili.
Prepoznali nas boste, ko se čez nekaj ur sestanemo. Sončnemu sistemu se bližamo skoraj tako hitro kot pričujoči radijski valovi. V točno tem trenutku vaše sonce že kraljuje razgledu z naše ladje. To je sonce, ki so si ga delili naši in vaši predniki pred desetimi milijoni let. Ljudje smo, kot ste vi; a vi ste pozabili svojo zgodovino, medtem ko se mi naše dodobra spominjamo. Kolonizirali smo Zemljo v času velikih plazilcev, ki so v času našega prihoda umirali in jim nismo mogli pomagati. Vaš planet je bil takrat tropski svet in prepričani smo bili, da bo primeren dom za naše ljudi. Motili smo se. Bili smo mojstri vesolja, a vedeli smo tako malo o podnebju, o evoluciji, o genetiki … Preberi več PONOVNA VKLJUČITEV→
Odkar mi je v predzadnjem razredu osnovne šole uspelo dva sošolca poinšturirati zgodovino, da sta zvišala svoji oceni s cveka na 3 in 4, sem vedel, da želim postati učitelj zgodovine. S to mislijo sem vpisal gimnazijo, navkljub vsem kritikam, da to ne vodi nikamor. S prav to mislijo sem nadalje vpisal študij zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti, ki sem jo zaključil po dolgih devetih letih z enim resnično čvrstim spoznanjem: še vedno ne vem, kdo je zgodovinar. Preberi več POPOLNA DIAGONALA→
Moškega nekega jutra zbudi zvonec. 2 policista na vhodnih vratih mu povesta, da preiskujeta umor. Anonimni glas je predstavil neizpodbitne dokaze, da je truplo zazidano v stene hiše. Moški oporeka, a ne more ukrepati zoper preiskovalni nalog s sodišča. Nemočno gleda, kako bageristi zrušijo polovico njegove hiše in v ruševinah odkrijejo … iskano žrtev! Vse razlage kažejo na moškega kot morilca. Odpeljejo ga v zapor. S pomočjo dodeljenega odvetnika poišče detektiva, da razišče primer.
