Rad bi bil standuper, rad bi nasmejal folk pred sabo in rad bi imel čas, da svoj nastop potreniram in rad bi imel 25 ponovitev v dveh mesecih, da bi lahko izpilil svoj nastop in rad bi nastopal pred največ 20 ljudi, da bi lahko videl obraze in razbral z njih, kaj jim klikne, kaj jim ne, kdo je pripravljen na medsebojno drkanje in kdo se izogiba očesnemu kontaktu. Rad bi imel vsaj občasno kontrolo nad svojim občinstvom in rad bi po številu prodanih kart vedel, da sem oddelal dobro in rad bi po smehu prisotnih ocenil realno svoj nastop in rad bi, da bi bilo vsaj enkrat jasno, da je moj nastop rezultat mojega dela in moj zaslužek takisto. Preberi več RAD BI BIL STANDUPER
Arhiv Značk: proza
URA
Pogledala sva se in se nasmehnila. Vroče je bilo zunaj. Zdelo se mi je, da bom ob njej izparel.
Želel sem ji nekaj izreči. Pa se mi je ustavilo. Na meniju ure sem prebral besedo, a mi ni bilo čisto jasno, ali gre za zatipk ali samo jaz ne poznam besede. V mislih sem zaštekal. Tam nekje od 100 do 700 milisekund naj bi to iskanje po mentalnem slovarju trajalo v mislih, kar je v bistvu malo, če razmišljaš, da en dolgi naglašeni samoglasnik traja okoli 120 milisekund. Zaštekaš za eno do šest črk in se ti zdi, da vmes mine cela večnost in da ji nimaš več česa povedati, da je bolje, da utihneš. Pa se ustaviš, pogledaš na digitalno uro, ki ti sporoča, da bi bilo dobro, da spiješ kozarec vode. Zato piješ. Zato spiješ cel kozarec mlačne vode in se zaveš, da tega ravno direktno niti ne bi znal prevesti Nemcu, ker kaj pa on ve, kaj je to glagolski aspekt. Slovani smo posebne sorte ljudje in posebne vrste informacij so nam nekaj vredne. Preberi več URA
JANEZOVA REINKARNACIJA
… se nadaljuje …
Zdravnik je prišel hitro, nekaj je poslušal, malo ga je pregledal in ga potipal. Iskal je utrip, a ga ni našel. Njegove roke so bile špičaste, noge pa nekam zaobljene in povečane, ni mu bilo čisto jasno, čemu je podoben. Malo mu je bilo neprijetno ob njem. Pa jih je vprašal, okoličane, če je imel težko smrt. So rekli, da ne, da se je je veselil. Da jim sicer ni bilo čisto jasno, česa se je tako veselil, a nekaj ga je vleklo v smrt, ne iz žalosti, so rekli, bolj tako, da se bo spet srečal z Bogom. Da bo prišel do svojega stvarnika. Zdravnik je bil z odgovorom zadovoljen. Nato je utihnil. Gledali so se in gledali so truplo. Ponudili so mu kavo, ni je odklonil. Motali so se okoli njega in mencali ter ga želeli nekaj vprašati. Mukotrpno tišino pa je prekinil kar sam: »Me želite kaj vprašati? Mogoče vam lahko pomagam, težki trenutki so tole … « Preberi več JANEZOVA REINKARNACIJA
ČLOVEK JE DRUGA VRSTA
Arheolog sem in človek je moj predmet proučevanja. Od nekdaj me je zanimalo, ali bomo kdaj odkrili – mislim, zares, zares odkrili – kako so se ljudje razlikovali od nas, robotov – če bomo le dovolj marljivo brskali po mrtvih planetih. Vidite, nekoč sem živel s človekom in lahko vam povem, da ni vse tako zelo preprosto, kot so nas učili v šoli. Preberi več ČLOVEK JE DRUGA VRSTA
JANEZOVA REINKARNACIJA
Vedno je vsem govoril, da nimajo pojma in da se za brezveze bojijo smrti, on je vedel, da se bo reinkarniral, da že v tem življenju ni preveč trpel in da bo naslednje še boljše. Prav smešno mu je bilo, ko so se motovilili okoli njega in ga mučili s pozornostjo in kvazi ljubeznijo, že prej se ga niso navzeli, zdaj pa jim res ni treba delati drame. Čudili so se okoličani njegovi mirnosti, celo bali so se je, imeli so ga za dementnega ali pa nekaj, mogoče za hirajočega človeka, ki od obupa nad prepadom končno postane srečen, saj mu drugega niti ne preostane. Preberi več JANEZOVA REINKARNACIJA