Rdečkast plamenček je neumorno plal.
Hlad, ki se je širil iz žepa njenega novega plašča, jo je počasi spravljal ob pamet. Z roko je večkrat segla vanj in s prsti počasi drsela po hladnem steklu, nato pa jih nenadoma, kakor bi se opekla, odmaknila. Kot hipnotizirana je strmela v gladino jezera pred seboj, vsake toliko ji je kak mimoidoči skazil pogled in prekinil njen tok misli. Trudila se je zbrati in ohraniti prazne misli. Ni bila pripravljena na nevihto, ki bi ji brzela čez glavo.
»Doktorica Villarrubia?« jo je nekdo s presenečenim glasom ogovoril.
Dvignila je pogled iznad jezera. Sploh ni opazila, da bi kdo prisedel k njej na klop. Preberi več PLAMEN